Družinski postopki

Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. To pravico lahko staršem odvzame ali omeji samo sodišče. Pri odločanju je v ospredju varstvo koristi otroka.

Najpogostejši družinski postopki

1. Ločitev (razveza zakonske zveze)
2. Ukrepi za varstvo koristi otroka
3. Rejništvo
4. Posvojitev
5. Skrbništvo
6. Ugotavljanje/izpodbijanje očetovstva/materinstva
7. Nasilje v družini – ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini

Temeljni pojmi

Otrok je oseba, mlajša od 18 let, razen, če je prej pridobila polno poslovno sposobnost (kar pomeni, da lahko sama v celoti odloča o svojih pravicah in obveznostih).

Otrok ima lahko tudi svojega zagovornika. Njegova naloga je, da v postopkih varuje koristi otroka. Seznam zagovornikov je objavljen na spletni strani Varuha človekovih pravic.

Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, da ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen otrokov razvoj. Včasih se je za to uporabljal izraz roditeljska pravica. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema.

Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroki, vendar morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.

Varstvo otrokovih koristi pomeni:

• skrb za otrokovo življenje in zdravje,
• vzgojo, varstvo in nego otroka,
• nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje,
• zastopanje in preživljanje otroka,
• upravljanje otrokovega premoženja.

Družinski zakonik ne določa, katere osebe se štejejo kot družinski člani, je pa to določeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini:

• zakonec ali zunajzakonski partner,
• partner v zakonski zvezi ali izven zakonski zvezi,
• sorodnik v ravni vrsti,
• sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena,
• oseba v svaštvu v ravni vrsti,
• oseba v svaštvu v stranski vrsti do vštetega drugega kolena,
• posvojitelj in posvojenec,
• rejnik in otrok, nameščen v rejniško družino,
• skrbnik in varovanec,
• osebe, ki imajo skupnega otroka,
• osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
• osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu.

Za družinskega člana se štejejo tudi osebe, med katerimi je razmerje ali skupnost že prenehala.

Prav tako se za družinskega člana smiselno šteje tudi novi zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v sklenjeni oziroma nesklenjeni partnerski zvezi družinskega člana ter tudi otrok katerega od družinskih članov.

Sorodstvene vezi

Kaj je sorodstvo?

Sorodstvo je krvno razmerje med predniki in njihovimi potomci ter razmerje potomcev med seboj. Označujemo ga s črtami (linijami) in s stopnjami (koleni).

Sorodniki v ravni vrsti so stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, itd., npr. vnukinja je moja sorodnica v ravni vrsti v drugem kolenu.

Sorodniki v stranski vrsti so bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete, itd., torej tisti, s katerimi imamo skupnega prednika, npr. moja sestrična je moja sorodnica v stranski vrsti v četrtem kolenu.

Stopnjo sorodstva določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca.

Kdo so naši sorodniki glede na stopnjo?

Shema sorodstva v ravni in stranski vrsti

Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki.

Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.

Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Skupne določbe za vse postopke

Ko starši svojih pravic in obveznosti do svojih otrok ne izvajajo pravilno in je otrok ogrožen, sodišče lahko poseže v življenje družine. To stori tako, da izreče posebne varovalne ukrepe in s tem otroka primerno zaščiti. Pri tem mora izbrati ukrep, ki najmanj posega v družino (najmilejši ukrep).

Družinski postopki se ne začnejo z vložitvijo tožbe, temveč z vložitvijo predloga, v katerem predlagatelj sodišču predlaga, naj uredi neko družinsko razmerje.

V družinskih postopkih odločajo okrožna sodišča. Predlog se praviloma vloži pri sodišču v kraju, kjer prebiva oseba, proti kateri je vložen predlog (npr. starš), ali otrok.

Načelo največje koristi otroka

Pri ocenjevanju največje koristi otroka je treba upoštevati zlasti: potrebe in želje otroka v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, njegove telesne, duševne in vzgojne potrebe, individualne značilnosti otroka.

Udeleženci

Predlagatelj postopka je oseba, ki vloži predlog na sodišče

Nasprotni udeleženec je oseba, proti kateri je vložen predlog (npr. starš)

Oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, kateri bi sodna odločba posegla v možnost, da uveljavlja svoje pravice (npr. otrok).

Oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (npr. v postopku ureditve stikov otroka, ki je v rejniški družini, s staršem, je udeleženec tudi rejnik, v postopku namestitve otroka v zavod, je udeleženec tudi zavod).

Primer:
Dedek Tone in babica Marija kot skrbnika vnukinje Anje na sodišču predlagata ureditev stikov z njeno mamo Heleno, ki je v postopku nasprotna udeleženka. Kot udeleženka bo nastopala tudi deklica Anja, saj se bo odločitev sodišča nanašala nanjo in njen oče Matej, saj bi lahko bil njegov interes prizadet s tem, ko bi ga izključili iz urejanja stikov.

Tu CSD ni udeleženec postopka, bo pa sodišču posredoval mnenje glede stikov.

Vloga sodišča

Sodišče v postopku odloča o predlogu in pri tem upošteva najboljšo korist otroka. Sodišče odloča v nepravdnem postopku, kar pomeni, da upošteva pravila, ki so nekoliko bolj prilagojena kot v pravdnem postopku.

Sodišče opravi narok. Na naroku lahko zasliši udeležence postopka in druge osebe, vendar zaslišanje ni obvezno.

Sodišče izda odločbo v obliki sklepa.

Umik predloga

Predlagatelj lahko predlog umakne vse do odločitve sodišča. V tem primeru lahko vsak udeleženec sodišču predlaga nadaljevanje postopka. Sodišče lahko v določenih primerih postopek nadaljuje tudi brez predloga drugih (po uradni dolžnosti).

Primer:
Sodišče vodi postopek glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka na predlog enega od staršev. Ko starš predlog umakne, drugi starš ne nadaljuje postopka. Ker je sodišče ugotovilo, da je otrok v družini ogrožen, vseeno nadaljuje postopek.

Poravnava

Sodno poravnavo lahko udeleženci postopka sklenejo le v postopkih:

• o varstvu in vzgoji otroka,
• o preživljanju otroka,
• o otrokovih stikih in
• o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj
  Primer: Ker se starša ne moreta sporazumeti o tem, v katero osnovno šolo bo vpisan otrok, eden od njiju predlaga, da o tem odloči sodišče in nadomesti soglasje drugega starša za vpis v določeno šolo. Starša tekom postopka dosežeta dogovor in skleneta sodno poravnavo o tem, v katero osnovno šolo bosta vpisala otroka.

V drugih postopkih pa sodna poravnava ni mogoča.

Primer:
Oče vloži predlog za ureditev stikov z otrokom. Navaja, da stikov z otrokom že dolgo nima, ker se z otrokovo materjo ne uspeta dogovoriti. Predlog očeta v svojem mnenju podpira tudi CSD. Starša otroka, ki sta udeleženca postopka, se na naroku sporazumeta, kako bodo potekali stiki. Sodišče ugotovi, da so tako urejeni stiki otroku v korist in sodno poravnavo dovoli.

Primer:
Starša predlagata sklenitev sodne poravnave, s katero želita, da se preživnina za mladoletnega otroka, ki jo bo plačeval oče, določi v znesku 50,00 EUR. Sodišče glede na ugotovljene potrebe otroka in zmožnosti staršev ugotovi, da predlagana preživnina ni v korist otroka, saj bi morala biti višja, zato takšne poravnave ne dovoli.

Kako začnem postopek

Na sodišče je potrebno vložiti predlog. Ta mora vsebovati naslednje podatke:

• opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči sodišče, lahko pa tudi predlog, kako naj odloči sodišče
  Če v predlogu ni navedeno, kako naj sodišče odloči, sodišče o le-tem vseeno odloči.

• dejstva, ki so pomembna za odločitev
• dokaze za trditve, ki jih navaja stranka v vlogi.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

• sodišču, ki obravnava zadevo,
• strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših) – osebno ime in priimek, naslov in EMŠO.

Stroški

Plačilo sodne takse: po vložitvi predloga predlagatelj prejme plačilni nalog za plačilo sodne takse (če pozna znesek sodne takse, pa jo lahko plača že ob vložitvi predloga – v tem primeru mu sodišče ne bo poslalo plačilnega naloga).

Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka, kar pomeni, da bo sodišče začelo z opravo procesnih dejanj, tudi če taksa ni plačana. V tem primeru se taksa od predlagatelja prisilno izterja.

Plačilo stroškov postopka: o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, praviloma pa odloči tako, da vsak udeleženec krije svoje stroške.