O sodstvu

Splošno o sodstvu

V Sloveniji je oblast razdeljena na tri veje, ki zagotavljajo delovanje države in z ustaljenimi mehanizmi nadzorujejo druga drugo. Glavni namen te ureditve je zagotovitev medsebojne neodvisnosti, medsebojnega ravnovesja ter onemogočanje zlorab.

1. Državni zbor in Državni svet

   Osnovna naloga Državnega zbora je sprejemanje zakonov. Državni svet lahko izglasuje veto na sprejet zakon.

2. Vlada in predsednik republike

   Preko ministrstev in drugih organov skrbijo za izvrševanje osnovnih nalog države (varnost, izobraževanje, zdravstvo itd.). Vlada je glavni predlagatelj zakonov (ki jih sprejema Državni zbor).

3. Sodstvo

   Sodišča splošne pristojnosti ter specializirana sodišča (za delovne, socialne in upravne spore), ki na podlagi veljavnih predpisov odločajo o pravicah in obveznostih ter obtožbah.

Sodstvo na kratko

Oglejte si posnetek

Poslanstvo slovenskega sodstva

Po ustavni ureditvi je slovensko sodstvo neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem krepitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo Ustava, splošno veljavna načela mednarodnega prava, mednarodne pogodbe in zakonodaja Republike Slovenije.

Temeljne vrednote

Za izpolnjevanje svojega poslanstva slovensko sodstvo sprejema neodvisnost in nepristranskost, odgovornost, integriteto in poštenost, sojenje v optimalnem in predvidljivem času ter zagotavljanje kakovostne storitve za stranke v sodnih postopkih kot temeljne vrednote svojega dela.

Vizija

Vizija slovenskega sodstva sloni na osnovnih premisah slovenskega sodstva, pri katerih vztraja in si neprestano prizadeva za njihovo izboljšanje: zagotavljanje poštenega, predvidljivega, pravočasnega in stroškovno učinkovitega postopka ter kakovostne storitve in enakega dostopa za vse stranke v postopk; krepitev odnosov z laično in strokovno javnostjo ter drugima dvema vejama oblasti ob upoštevanju neodvisnosti in nepristranskosti; organizacija poslovnega procesa, ki v čim večji meri razbremenjuje sodnika nesodniških in rutinskih opravil; vzpodbujanje vsakega posameznika, zaposlenega na sodišču, k sodelovanju, usposabljanju in uporabi informacijskih tehnologij; utrditev občutka skupne pripadnosti, spoštovanja in zaupanja laične in strokovne javnosti ter vzpodbujanje mirnega reševanja sporov so temeljne premise slovenskega sodstva.

Upravljavska načela

Z namenom zagotavljanja uspešnega in učinkovitega poslovanja slovensko sodstvo ravna v skladu z naslednjimi upravljavskimi načeli:

Fiat justitia.

Naj bo pravici zadoščeno.

Kako je organizirano

Sodni sistem v Sloveniji je sestavljen iz sodišč, ki se razlikujejo glede na pristojnosti - to je vsebin, o katerih lahko odločajo.

Preberi tudi: osnovne informacije o Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in Sodišču Evropske Unije.

Glavne funkcije in naloge sodišč

Sodišče je edini državni organ, ki sme odločati o pravicah in dolžnostih strank. To nalogo mu lahko naložijo stranke ali državni organ (npr. tožba za plačilo odškodnine, obtožnica državnega tožilstva in podobno). Izjemoma lahko začne postopek sodišče sámo, po uradni dolžnosti.

Da sodišča lahko upravljajo svojo funkcijo, skrbijo sodniki in sodno osebje:

Sodnik – v funkcijo imenovani državni funkcionarji, ki lahko odločajo kot sodniki posamezniki ali v senatu ter odločajo o zakonsko opredeljenih pravicah in obveznostih

Strokovni sodelavec – pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pomaga sodniku in opravlja pravna dela

Sodniški pomočnik – strokovnjak z višjo/visoko izobrazbo, ki je zadolžen za pravna in druga dela

Vpisničar – skrbi za vpis zadev, urejanje spisov, pripravo dopisov, dokumentov in potrdil

Zapisnikar – piše na narokih, izdeluje prepise zvočnih posnetkov z narokov in drugo

Administrativno osebje – zaposleni v Uradu predsednika, poslovni administratorji, računovodstvo, kadrovska služba, IT.

Poleg sodnikov, sodnega osebja in zaposlenih na sodiščih v sodnih postopkih sodelujejo tudi drugi udeleženci:

Odvetnik – poklicni pooblaščenec, ki v sodnih postopkih zastopa svojo stranko oz. zagovarja obdolženca ter jim pomaga z nasveti.

Državni tožilec – zastopa kazensko obtožbo ter vlaga izredna pravna sredstva.

Zakoniti zastopnik – nastopa »namesto« strank v primerih, ko to določa zakon. Najbolj značilni so starši kot zastopniki mladoletnih otrok ali npr. člani uprave kot zastopniki gospodarskih družb.

Državni odvetnik (bivši državni pravobranilec) – državni organ, ki zastopa državo oziroma druge državne organe, tako kot bi odvetnik svoje »zasebne« stranke.

Po Ustavi RS ni mogoče nikogar, ki sodeluje pri sojenju, klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Po drugi strani pa so sodišča oz. zaposleni odgovorni za svoje napake (ali namerna dejanja) enako kot vsi drugi zaposleni, pri čemer lahko oškodovanec terja povračilo škode. Zoper sodnike se lahko vodi tudi poseben disciplinski postopek pred Sodnim svetom, posledice katerega so lahko prenehanje funkcije, premestitev na drugo sodišče ali znižanje plače.

Ustava Republike Slovenije

Sodobne države temeljijo na pravnem redu, ki je navadno določen z najvišjim pravnim aktom. V večini držav je značilno, da je najvišji pravni akt v državi ustava. Ustave držav izvirajo iz različnih zgodovinskih in političnih okoliščin, zaradi česar se od države do države razlikujejo.

Postopki pred sodiščem

Na sodišču teče mnogo aktivnosti, v nadaljevanju je predstavljenih nekaj najpogostejših postopkov, ki potekajo na sodiščih.

Glavna naloga sodišč je neodvisno in nepristransko  sojenje brez nepotrebnega odlašanja.

Pomembno pa je tudi, kako obravnava stranke da ima stranka možnost biti slišana, da je obravnavana nevtralno in s spoštovanjem ter da ima občutek zaupanja v sodišče.