O sodstvu

Nekaj osnovnih informacij in zanimivosti o slovenskem sodnem sistemu.

Splošno o sodstvu

V Sloveniji je oblast razdeljena na 3 veje, ki zagotavljajo delovanje države in z ustaljenimi mehanizmi nadzorujejo druga drugo. Glavni namen te ureditve je zagotovitev medsebojne neodvisnosti, medsebojnega ravnovesja ter onemogočanje zlorab.

  1. Državni zbor in Državni svet

    Osnovna naloga Državnega zbora je sprejemanje zakonov. Državni svet lahko izglasuje veto na sprejet zakon.

  2. Vlada in predsednik republike

    Preko ministrstev in drugih organov skrbijo za izvrševanje osnovnih nalog države (varnost, izobraževanje, zdravstvo itd.). Vlada je glavni predlagatelj zakonov (ki jih sprejema Državni zbor).

  3. Sodstvo

    Sodišča splošne pristojnosti ter specializirana sodišča (za delovne, socialne in upravne spore), ki na podlagi veljavnih predpisov odločajo o pravicah in obveznostih ter obtožbah.

Sodstvo na kratko

Oglejte si posnetek

Med glavne vrednote, zapisane v Ustavi, se v prvi vrsti uvrščata enakost pred zakonom ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodstvo kot neodvisna veja oblasti z nepristranskim in neodvisnim sojenjem pripomore h krepitvi vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo Ustava ter drugi predpisi.

Enakost pred zakonom pomeni, da so bistveno enake situacije obravnavane na enak način s poudarkom na vsebini in ne dobesedni interpretaciji zakonov.

Poslanstvo slovenskega sodstva

Po ustavni ureditvi je slovensko sodstvo neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem krepitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo Ustava, splošno veljavna načela mednarodnega prava, mednarodne pogodbe in zakonodaja Republike Slovenije.

Temeljne vrednote

Za izpolnjevanje svojega poslanstva slovensko sodstvo sprejema neodvisnost in nepristranskost, odgovornost, integriteto in poštenost, sojenje v optimalnem in predvidljivem času ter zagotavljanje kakovostne storitve za stranke v sodnih postopkih kot temeljne vrednote svojega dela.

Vizija

Vizija slovenskega sodstva sloni na osnovnih premisah slovenskega sodstva, pri katerih vztraja in si neprestano prizadeva za njihovo izboljšanje: zagotavljanje poštenega, predvidljivega, pravočasnega in stroškovno učinkovitega postopka ter kakovostne storitve in enakega dostopa za vse stranke v postopk; krepitev odnosov z laično in strokovno javnostjo ter drugima dvema vejama oblasti ob upoštevanju neodvisnosti in nepristranskosti; organizacija poslovnega procesa, ki v čim večji meri razbremenjuje sodnika nesodniških in rutinskih opravil; vzpodbujanje vsakega posameznika, zaposlenega na sodišču, k sodelovanju, usposabljanju in uporabi informacijskih tehnologij; utrditev občutka skupne pripadnosti, spoštovanja in zaupanja laične in strokovne javnosti ter vzpodbujanje mirnega reševanja sporov so temeljne premise slovenskega sodstva.

Upravljavska načela

Z namenom zagotavljanja uspešnega in učinkovitega poslovanja slovensko sodstvo ravna v skladu z naslednjimi upravljavskimi načeli:

Vsaka zadeva je v najkrajšem času deležna individualne pozornosti.

Individualna pozornost je sorazmerna s pomenom in zahtevnostjo zadeve.

Vsako opravilo se izvaja na najnižji možni ravni kompetenc.

Odločitve izkazujejo postopkovno pravičnost.

Sodniki nadzirajo in upravljajo tek sodnega postopka.


Fiat justitia.

Naj bo pravici zadoščeno.

Kako je organizirano

Sodni sistem v Sloveniji je sestavljen iz sodišč, ki se razlikujejo glede na pristojnosti - to je vsebin, o katerih lahko odločajo.

Ustavno sodišče in Računsko sodišče kljub imenu ne spadata v sistem rednega sodstva.

Naloga Ustavnega sodišča je predvsem presojanje ustavnosti, državljani pa se lahko nanj obrnejo tudi v primerih, ko so jim bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tega niso uspeli uveljaviti pred sodišči. Naloga Računskega sodišča pa je nadzorovati pravilnost finančnega poslovanja državnih organov in drugih institucij.

Glavne funkcije in naloge sodišč

Sodišče je edini državni organ, ki sme odločati o pravicah in dolžnostih strank. To nalogo mu lahko naložijo stranke ali državni organ (npr. tožba za plačilo odškodnine,, obtožnica državnega tožilstva in podobno). Izjemoma lahko začne postopek sodišče sámo, po uradni dolžnosti.

Da sodišča lahko upravljajo svojo funkcijo, skrbijo sodniki in sodno osebje:


Sodnik – v funkcijo imenovani državni funkcionarji, ki lahko odločajo kot sodniki posamezniki ali v senatu ter odločajo o zakonsko opredeljenih pravicah in obveznostih

Strokovni sodelavec – pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pomaga sodniku in opravlja pravna dela

Sodniški pomočnik – strokovnjak z višjo/visoko izobrazbo, ki je zadolžen za pravna in druga dela

Vpisničar – skrbi za vpis zadev, urejanje spisov, pripravo dopisov, dokumentov in potrdil

Zapisnikar – piše na narokih, izdeluje prepise zvočnih posnetkov z narokov in drugo

Administrativno osebje – zaposleni v Uradu predsednika, poslovni administratorji, računovodstvo, kadrovska služba, IT.

Poleg sodnikov, sodnega osebja in zaposlenih na sodiščih v sodnih postopkih sodelujejo tudi drugi udeleženci:

Odvetnik – poklicni pooblaščenec, ki v sodnih postopkih zastopa svojo stranko oz. zagovarja obdolženca ter jim pomaga z nasveti.

Državni tožilec – zastopa kazensko obtožbo ter vlaga izredna pravna sredstva.

Zakoniti zastopnik – nastopa »namesto« strank v primerih, ko to določa zakon. Najbolj značilni so starši kot zastopniki mladoletnih otrok ali npr. člani uprave kot zastopniki gospodarskih družb.

Državni odvetnik (bivši državni pravobranilec) – državni organ, ki zastopa državo oziroma druge državne organe, tako kot bi odvetnik svoje »zasebne« stranke.

Konec 2017 je bilo na vseh slovenskih sodiščih cca. 3.200 zaposlenih ter 890 sodnikov.

Kako postati sodnik? Najprej je potreben študij prava po 2. stopnji bolonjskega sistema, sledi pripravništvo, pravniški državni izpit, nove delovne izkušnje ter končno izvolitev v sodniško funkcijo. Za sodnika je potrebna starost 30 let in izpolnjevanje ostalih, zakonsko določenih pogojev. O kandidatih za sodnike odloča Sodni svet, ki izmed vseh kandidatov izbere kandidata, ki ga predlaga v izvolitev Državnemu zboru. Po izvolitvi sodnik priseže v Državnem zboru ter nato nastopi funkcijo.

Po Ustavi RS ni mogoče nikogar, ki sodeluje pri sojenju, klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Po drugi strani pa so sodišča oz. zaposleni odgovorni za svoje napake (ali namerna dejanja) enako kot vsi drugi zaposleni, pri čemer lahko oškodovanec terja povračilo škode. Zoper sodnike se lahko vodi tudi poseben disciplinski postopek pred Sodnim svetom, posledice katerega so lahko prenehanje funkcije, premestitev na drugo sodišče ali znižanje plače.

Postopki pred sodiščem

Na sodišču teče mnogo aktivnosti, v nadaljevanju je predstavljenih nekaj najpogostejših postopkov, ki potekajo na sodiščih.

Pravdni postopki

V pravdnem postopku sodišče odloča o sporih med strankami. Sporna vprašanja se lahko dotikajo različnih področij: plačila odškodnine, plačila obveznosti po pogodbi, izročitve stvari, izselitve, lastništva nepremičnine itd.

Več o tem

Zapuščinski postopki

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere dele zapuščine prejmejo dediči in druge osebe.

Več o tem

Izvršba

V izvršbi sodišče pomaga upniku izterjati terjatve od dolžnika.

Več o tem

Vpis v zemljiško knjigo

V tem postopku sodišče odloča o vpisu pravic na nepremičninah v zemljiški knjigi. Uporabniki so v letu 2017 prek portala e-Sodstva opravili več kot XX ZG vpogledov.

Več o tem

Družinske zadeve – ločitev

V primeru razveze zakonske zveze oziroma ločitve sodišče odloči o delitvi premoženja, varstvu in vzgoji otrok, njihovem preživljanju in stikih.

Več o tem

Kazenski postopki

Namen kazenskega postopka je storilcu izreči primerno sankcijo za kaznivo dejanje, če ga je storil, je zanj kazensko odgovoren ter mu je to dokazano.

Več o tem

Prekrškovni postopki

Sodišče v prekrškovnem postopku odloča o odgovornosti za prekršek in sankcijah, o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal drugi prekrškovni organ, ter o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Več o tem

Postopki zaradi insolventnosti

Sodišče vodi te postopke (npr. stečaj nad pravno osebo, osebni stečaj, prisilna poravnava) s ciljem, da se vsaj delno poravnajo dolgovi dolžnikov, ki jih sicer niso sposobni plačati, ali izvede prestrukturiranje dolžnika, ki mu bo omogočilo nadaljnje poslovanje.

Več o tem

Delovni spori

Delovno sodišče odloča v sporih med delavci in delodajalci, ki izhajajo iz delovnega razmerja, zaposlovanja, opravljanja dela mlajših oseb, kadrovskih štipendij, pripravništev in drugih odnosov.

Več o tem

Socialni spori

V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in pod določenimi pogoji tudi drugih oseb s področja socialne varnosti.

Več o tem

Upravni spori

Upravni spor je sodni postopek zoper Republiko Slovenijo, občino ali nosilca javnih pooblastil, ki ga sproži stranka, ki ni zadovoljna z odločbo, izdano v upravnem postopku.

Več o tem

Alternativno reševanje sporov – mediacija

Na sodišču potekajo tudi mediacije. Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. V mediaciji stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora.

Več o tem

Brezplačna pravna pomoč

Če stranki materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.

Več o tem

Glavna naloga sodišč je neodvisno in nepristransko  sojenje brez nepotrebnega odlašanja.

Pomembno pa je tudi, kako obravnava stranke da ima stranka možnost biti slišana, da je obravnavana nevtralno in s spoštovanjem ter da ima občutek zaupanja v sodišče.

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.