Spor med delavcem in delodajalcem

Cilj individualnega delovnega spora je skozi sodni postopek rešiti spor med delavcem in delodajalcem.

O delovnem sporu

Delovno sodišče odloča v individualnih (med delavcem in delodajalcem) in kolektivnih delovnih sporih.

Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih sporih med delavcem in delodajalcem:

  • sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja,
  • pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem,
  • pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo,
  • v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom,
  • pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine med delavcem in delodajalcem,
  • opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov,
  • kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom,
  • volonterskem opravljanju pripravništva,.

Delovno sodišče odloča tudi v kolektivnih delovnih sporih – to so praviloma spori med sindikati na eni stranki in delodajalskimi združenji oziroma državo na drugi strani. Ti spori so redkejši kot individualni delovni spori.

Primeri delovnega spora:

  • Delodajalec je Vidu vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vid meni, da odpoved ni utemeljena, zato na delovno sodišče vloži tožbo, s katero zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • Delodajalec Evi že dalj časa ni izročil plačilne liste in izplačal plače. Eva vloži tožbo na delovno sodišče.
  • V nesreči pri delu je bil Vid poškodovan. Vid vloži na delovno sodišče tožbo, s katero zahteva plačilo odškodnine.

Udeleženci v delovnem sporu

Tožeča stranka ali tožnik = oseba, ki vloži tožbo (v tožbi postavi svoj zahtevek)

Tožena stranka ali toženec = oseba, ki je tožena (nanjo se zahtevek nanaša)

Stranski udeleženec = oseba, ki ima pravni interes, da se v pravdi pridruži eni od strank

Vloga sodišča v postopku delovnega spora

Cilj individualnega delovnega spora je v sodnem postopku rešiti spor med delavcem in delodajalcem.

Ko se postopek zaključi, sodišče odloči o sporu. Tožbenemu zahtevku lahko ugodi (v celoti ali delno), ali pa tožbeni zahtevek zavrne (v celoti ali delno). Na podlagi pravnomočne sodbe lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke izpolnitev tega, kar je določeno v pravnomočni ugodilni sodbi.

Protokol na sodišču

Delovno sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljata poklicni sodnik in dva sodnika porotnika, ali po sodniku posamezniku. Porotniki se imenujejo izmed kandidatov, ki jih predlagajo združenja delavcev (reprezentativni sindikati) in delodajalcev (združenja delodajalcev in vlada -– za javni sektor).

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo – črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve. 

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Kako začeti postopek

Na postopek se pripravite tako, da premislite o vseh dejstvih, ki so za vaš spor pomembna, in zberete vse dokaze. Dobro je, če si (kronološko) zapišete potek zadeve in pomembne stvari, da se boste vsega lažje spomnili. Pred obravnavo si preberite dokumentacijo in pisanja v zadevi in si osvežite vedenje o njej. Potrebujete podatke o toženi stranki, zbrano morate imeti dokazno gradivo (dokazi, ki bodo dokazovali vaše navedbe), če boste predlagali zaslišanje prič, morate imeti podatke tudi o teh osebah (ime, priimek, naslov), da bodo priče lahko povabljene na sodišče.

Postopek začnete tako, da vložite tožbo na delovno sodišče.

Lahko jo pošljete po pošti priporočeno ali pa jo dostavite osebno na sodišče.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripraviti morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

Vlaganje preko elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

V tožbi morate zapisati, kaj zahtevate od tožene stranke (tožbeni zahtevek), opisati dejstva, zaradi katerih ste upravičeni do svojega zahtevka, ter navesti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujete.

Če gre za nedenarni zahtevek, morate ob vložitvi tožbe plačati sodno takso. Več o sodnih taksah in ostalih stroških postopka spodaj.

Ste vedeli, da lahko sodišču kot stranka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Roki

Pri vložitvi tožbe je treba biti posebej pozoren na roke – npr. ko gre za prenehanje delovnega razmerja (npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi), je treba tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dne, ko je delavec izvedel za kršitev. Če zamudite te roke, svojih pravic pred sodiščem ne morete več uveljavljati.

Ko gre za kršitve pravic s strani delodajalca (razen ko gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ali denarne zahtevke), mora delavec najprej od delodajalca pisno zahtevati, da v roku 8 dni odpravi kršitev. Če je delodajalec ne odpravi, ima delavec 30 dni časa, da vloži tožbo. Če gre za denarne terjatve (npr. izplačilo plače), pisna zahteva za odpravo kršitev za delodajalca ni potrebna.

Primeri: 

Delodajalec od Vida zahteva, da dela na stroju brez ustrezne zaščite (ne omogoča ustreznih pogojev za delo). Vid mora delodajalca takoj opozoriti, da v roku 8 dni odpravi kršitev. Delodajalec Evi že več mesecev ni obračunal in izplačal opravljenih nadur. Evi ni treba dodatno opominjati delodajalca, temveč lahko takoj vloži tožbo. Delodajalec je Vidu odpovedal delovno razmerje. Vid mora v roku 30 dni od prejema odpovedi vložiti tožbo, če meni, da odpoved delovnega razmerja ni utemeljena.

Postopek po korakih

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Vse dopise sodišča natančno preberite. Držite se navodil in postavljenih rokov, saj lahko neupoštevanje rokov pomeni zamik v postopku, povzroči dodatne stroške ali celo privede do zavrženja vloge.

PRIMER KORAKOV V POSTOPKU PRED DELOVNIM SODIŠČEM
  • Tožeča stranka vloži tožbo.

  • Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke). Če tožba ni primerna za obravnavo, sodišče tožnika pozove s sklepom na popravo.

  • Sodišče tožbo vroči toženi stranki.

  • Če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, sodišče izda zamudno sodbo, s katero praviloma ugodi zahtevku.

  • Sodišče strankam ponudi možnost rešitve spora z mediacijo. Če se stranke z mediacijo ne strinjajo ali je mediacija neuspešna, se pravdni postopek nadaljuje.

  • Sodišče razpiše narok.

  • Sodišče najprej izvede pripravljalni narok, na katerem se s strankami pogovori o nadaljnjem poteku postopka.

  • Na prvem naroku, ki sledi pripravljalnemu naroku, morate navesti vsa dejstva in dokaze. Sodišče dejstev in dokazov, ki jih boste navedli kasneje, praviloma ne bo upoštevalo. Na nadaljnjih narokih sodišče izvaja dokaze, ki so relevantni za odločitev sodišča (npr. zaslišuje priče, izvedence, prebere listine ...). Več o obravnavi: LINK: Obravnava.

  • Sodišče izda sodbo, s katero odloči o zahtevku, in jo v pisni obliki pošlje strankam. Stranke prejmejo sodbo praviloma po pošti. Če se ne strinjajo s sodbo, lahko vložijo pritožbo.

KO POTEČE ROK ZA PRITOŽBO IN TA NI BILA VLOŽENA, SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Stranke lahko vse do odločitve sodišča sklenejo sodno poravnavo, s katero se dogovorijo o načinu rešitve spora.

    Kako se pripraviti na obravnavo?

    Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite. Sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo.

    Na narok pridite pravočasno. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo. Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.

    Če imate opravičljiv razlog, da na narok ne pridete (npr. nenadoma hudo zbolite ali se poškodujete), morate to takoj sporočiti sodišču, najbolje po telefonu.

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečni delovni spor je v letu 2017 trajal približno 8 - 22 mesecev.

    Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

    Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja se obravnavajo prednostno.

    V letu 2017 je bila skoraj polovica delovnih sporov rešena že na prvem naroku.

    Stroški

    Višina sodne takse je določena v Zakonu o sodnih taksah in je odvisna od vrednosti spora (denarni zahtevki) ali določena v fiksnem znesku (nedenarni zahtevki).

    V sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja delavec ne plača sodne takse.

    Denarni zahtevki - odvisna od vrednosti spornega predmeta, plača se ob izdaji sodne odločbe.
    Nedenarni zahtevki - 41 EUR, plača se ob vložitvi tožbe.
    Spori o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja - delavec ne plača sodne takse.

    Ob predlaganju dokazov mora stranka založiti morebitne stroške oz. položiti predujem za izvedbo dokazov (npr. za izdelavo izvedenskega mnenja).

    Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

    Sodišče lahko odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.

    Zloženka o invidualnem delovnem sporu

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.