Ločitev (razveza zakonske zveze)

Za razvezo zakonske zveze oziroma ločitev se lahko zakonca odločita sporazumno ali pa tožbo za ločitev vloži eden od njiju. Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, se v postopku odloči tudi o njihovem varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih.

O ločitvi oz. razvezi

Do ločitve oziroma razveze zakonske zveze lahko pride na dva načina:

Način ločitve: SPORAZUMNO BREZ SPORAZUMA
Izberete jo, ko:
  • oba zakonca soglašata z ločitvijo
  • sta se sama dogovorila o:
    • varstvu in vzgoji otrok, njihovem preživljanju in stikih
    • delitvi premoženja

ko se zakonca ne moreta sporazumeti o razvezi zakonske zveze ali o drugih vprašanjih v zvezi s

  • skupnimi otroki ali
  • skupnim premoženjem
Kako: zakonca vložita na sodišče sporazumni predlog (ni potrebno navesti razloga za ločitev) eden od zakoncev na sodišče vloži tožbo, s katero zahteva razvezo zakonske zveze
Trajanje in stroški: krajše in nižji (sodna taksa, stroški notarja, morebitno zastopanje) daljše in višji (sodna taksa, stroški postopka, morebitno zastopanje)
Pristojnost okrožnega sodišča po kraju zadnjega skupnega stalnega prebivališča zakoncev po kraju zadnjega skupnega stalnega prebivališča zakoncev ali po kraju bivališča toženca
Več o tem Več o tem

Kadar gre za ločitev s tožbo, bo sodišče odločalo tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši, ne pa tudi o skupnem premoženju zakoncev.

Postopki so zaprti za javnost.

Zakonca z otrokom

V 2017 so slovenska sodišča obravnavala več kot 2.000 razvez, skoraj dve tretjini razvez je bilo na podlagi sporazuma.

Udeleženci

Zakonca (predlagatelja postopka) = osebi, ki se želita razvezati oziroma ločiti

Tožeča stranka = zakonec, ki s tožbo zahteva razvezo

Tožena stranka = zakonec, proti kateremu je vložena tožba zakonca

Skupni otroci = v postopku se zakonca dogovorita oziroma sodišče odloči o njihovem varstvu in vzgoji, njihovem preživljanju in stikih

Pooblaščenec = pred okrožnim sodiščem stranke zastopajo praviloma odvetniki

Naloga sodišča

Naloga sodišča je, da odloči o:

  • razvezi zakonske zveze,
  • varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši.

Sodnik si bo med trajanjem sodnega postopka ločitve brez sporazuma ves čas prizadeval za mirno rešitev spora, saj so dogovori praviloma bolj spoštovani, veljajo dlje časa, starša pa z njihovo sklenitvijo pokažeta, da se bosta zmogla tudi v prihodnje dogovarjati o vprašanjih v zvezi s skupnimi otroki.

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo -– črno togo. Poleg sodnika sedi v razpravni dvorani še sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Vloga centra za socialno delo

Pri razvezi ima pomembno vlogo CSD (center za socialno delo). Sodišče mu po prejemu zadeve pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze in CSD opravi svetovalni razgovor.

Svetovalni razgovor na centru za socialno delo ni potreben v naslednjih primerih:

  • če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje,
  • če živi eden od zakoncev ali oba zakonca v tujini,
  • če je eden od zakoncev pogrešan,
  • če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih mladoletnih otrok.

Oba zakonca se morata udeležiti svetovalnega razgovora. Če ne pride zakonec, ki je vložil tožbo, se šteje, da je tožbo umaknil. Če ne pride nobeden od zakoncev, ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo, se šteje, da sta predlog umaknila.

Namen sodelovanja CSD v postopkih je, da opravi svetovalni razgovor, v katerem pomaga staršema doseči sporazum.

V nadaljevanju postopka:

  • sodišče s pomočjo CSD ugotovi otrokovo mnenje, če ga ta želi izraziti,
  • sodišče s pomočjo CSD zbira relevantne informacije, zlasti če je to potrebno za zaščito koristi otrok,
  • pri CSD se lahko izvajajo stiki med otroki in starši pod nadzorom, kadar je to iz utemeljenih razlogov potrebno,
  • CSD lahko pripravi za sodišče tudi strokovno mnenje o zadevi.

Sporazumna razveza

Predlog za sporazumno razvezo oziroma ločitev pride v poštev, ko:

  • oba zakonca soglašata z razvezo zakonske zveze,
  • nimata skupnih mladoletnih otrok ali
  • imata skupne mladoletne otroke, pa oba soglašata glede vprašanj skrbništva, stikov in glede višine preživnine.

Kako začeti postopek

Sporazumni predlog zakonca podpišeta in ga vložita v enem izvodu na okrožno sodišče v kraju vajinega zadnjega skupnega stalnega prebivališča.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

Vlaganje preko elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

V sporazumnem predlogu morata zakonca zapisati

  • izjavo o tem, da predlagata razvezo in
  • sporazumni predlog o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini skupnih mladoletnih otrok.

Predlogu priložite izpisek iz poročne matične knjige in izpisek iz rojstne matične knjige za skupne otroke.

Predlogu mora biti priložen še notarski zapis sporazuma o delitvi skupnega premoženja (npr. delitev stanovanja, hiše, predmetov, prihrankov ter dolgov), ki vsebuje tudi sporazum o:

  • tem, kdo od zakoncev ostane ali postane najemnik stanovanja, in
  • preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je z vajinim sporazumom poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok ter pridobiti o tem mnenje CSD. Če otrok izrazi svoje mnenje, ga sodišče pri svoji odločitvi upošteva.

Primer

Vid in Vida vložita predlog za sporazumno razvezo, v katerem se sporazumeta o tem, da bo otrok ostal v varstvu in vzgoji pri materi. Oče bo zanj plačeval preživnino v višini 100 EUR mesečo ter z njim preživljal čas vsak drugi vikend. Sodišče je pregledalo podatke o premoženju obeh staršev in ugotovilo, da je preživnina določena prenizko, zato je zavrnilo sklenitev sporazuma in do razveze ni prišlo. Zakonca morata vložiti nov predlog (prilagoditi višino preživnine) ali pa eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo (in bo o višini preživnine odločilo sodišče).

Po novem Družinskem zakoniku (veljati začne 15. 4. 2019) bo razveza brez mladoletnih otrok mogoča tudi pred notarji, istočasno s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja in o preživljanju zakonca.

Kako poteka postopek

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Potek
  • Zakonca na sodišče vložita sporazumni predlog in priložita notarski zapis sporazuma.

  • Predlog se dodeli v reševanje sodniku.

  • Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa). Če imata zakonca skupne otroke, sodišče vlogo pošlje na CSD.

  • CSD obravnavo vlogo ter zakonca povabi na svetovalni razgovor.

  • Zakonca se morata udeležiti svetovalnega razgovora. Če na razgovor ne prideta, se šteje, da je predlog za razvezo umaknjen.

  • CSD izdela mnenje in ga pošlje sodišču.

  • Sodišče določi datum za glavno obravnavo in pošlje vabila strankam.

  • Če udeleženca na narok ne prideta, se šteje, da sta umaknila predlog.

  • Sodišče na glavni obravnavi ugotavlja, ali je s sporazumom zakoncev primerno poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter njihove stike s staršema (o čemer je predhodno podal mnenje CSD).

  • Sodišče izda sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo in jo pisno pošlje strankam.

  • Zakonca prejmeta sodbo praviloma po pošti.

  • Če se zakonca ne strinjata s sodbo, lahko v roku 30 dni vložita pritožbo

  • Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sodba postane pravnomočna.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Če sta zakonca brez mladoletnih otrok, se lahko že v predlogu odpovesta glavni obravnavi. V tem primeru sodišče izda sodbo o razvezi zakonske zveze brez glavne obravnave – le na podlagi listin, ki jih predložita stranki. Takšen predlog pospeši postopek.

    Ločitev brez sporazuma

    Če zakonca ne soglašata z razvezo ali s tem povezanimi vprašanji, lahko vsak zakonec pred sodiščem zahteva razvezo zakonske zveze. Zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od vaju in sodišče jo razveže s sodbo.

    Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, odloča tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju vajinih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih z vama.

    Kako začeti postopek

    Postopek začnete tako, da vložite tožbo na okrožno sodišče, na območju katerega ima oseba, ki jo tožite, stalno prebivališče, ali na okrožno sodišče na območju vajinega zadnjega skupnega stalnega prebivališča.

    Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

    • sodišču, ki obravnava zadevo,
    • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
    • sporni predmet (za kaj gre),
    • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

    Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

    Vlaganje preko elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

    V tožbi morata zakonca zapisati zahtevo, da se zakonska zveza razveže, in kratko obrazložitev (zakaj je zakonska zveza postala nevzdržna). Ta naj vsebuje tudi:

    • podatke o zakonski zvezi (priložite izpisek iz poročne matične knjige),
    • podatke o mladoletnih otrocih (priložite izpisek iz rojstne matične knjige),
    • predlog za ureditev razmerij med starši in otroki.

    Kako poteka postopek

    Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drugi naslov, ki ga sporočite sodišču).

    Potek
    • Eden od zakoncev na sodišče vloži tožbo za razvezo zakonske zveze.

    • Zadeva se dodeli v reševanje sodniku.

    • Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa). Če imata zakonca skupne otroke, sodišče vlogo pošlje na CSD.

    • CSD obravnavo vlogo ter zakonca povabi na svetovalni razgovor.

    • Zakonca se morata udeležiti svetovalnega razgovora. Če na razgovor ne pride tožeča stranka, se šteje, da je predlog za razvezo umaknjen.

    • Če otrok želi izraziti svoje mnenje, se v CSD z njim pogovori strokovni delavec.

    • CSD izdela mnenje in ga pošlje sodišču.

    • Sodišče zakoncema ponudi možnost mediacije.

    • Če se z mediacijo zakonca ne strinjata ali ni uspešna, sodišče razpiše narok za obravnavanje zadeve in nanj povabi stranke.

    • Sodišče na glavni obravnavi zadevo obravnava in izvede dokaze (pregleda listine, zasliši stranke in priče ter morebitne izvedence).

    • Sodišče s sodbo razveže zakonsko zvezo, odloči glede varstva, vzgoje in preživljanja skupnih otrok ter o stikih med otroki in staršema, pri čemer sodišče odloča v skladu s koristjo otrok (po predhodnem mnenju CSD).

    • Zakonca prejmeta sodbo praviloma po pošti.

    • Če se zakonca ne strinjata s sodbo, lahko v roku 30 dni vložita pritožbo.

    • Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sodba postane pravnomočna.

    SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

      Zastopanje

      Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

      Otroke zastopajo starši kot njihovi zakoniti zastopniki. Če pa so koristi starša, ki zastopa otroka, in otroka v navzkrižju, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika (npr. sorodnika, strokovnega delavca CSD ali odvetnika).

      Zakonca z otrokom

      Informacije o postopku

      Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

      Trajanje in stroški

      Trajanje

      Povprečni postopek sporazumne ločitve je v letu 2017 trajal približno 3 mesece. Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

      Povprečni postopek ločitve s tožbo je v letu 2017 trajal približno 4 mesece. Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

      Stroški

      Sporazumna ločitev
      Ob vložitvi sporazumnega predloga je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah. Vložitev predloga je povezana tudi s stroški notarja.

      Tožba za razvezo zakonske zveze
      Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah.
      stroške morebitnega zastopnika

      Sodno takso praviloma plača tisti, ki predlaga (začne) postopek.

      V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve!

      Vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške postopka (npr. stroške odvetnika, stroške postavitve izvedenca).

      Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

      V družinskih postopkih sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (npr. določi, da vsaka stranka krije svoje stroške ali da mora ena še povrniti vse ali del stroškov drugi stranki).

      Otroci

      Starši, pri vseh dejanjih vedno postavite v ospredje otrokovo korist! V postopku razveze sodišče odloča o razmerjih med zakoncema in z njunimi otroki. Potrudita se, da vajina nesoglasja ne vplivajo negativno na razmerje do otrok. Zavedajte se, da otrok potrebuje oba starša in si želi hitro in mirno rešitev situacije.

      Zakonca se morata med seboj sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok, stikih z njimi in njihovem preživljanju. Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo zakonca ne sporazumeta, odloči o tem sodišče. Lahko:

      • obdržita oba varstvo in vzgojo otrok (le če oba s tem soglašata),
      • so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju,
      • so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

      Razlog za razvezo (nevzdržnost za enega ali drugega zakonca) na odločitev o varstvu in vzgoji otrok ter stikih in preživljanju ne vpliva.

      Sodišče pri odločanju glede otrok upošteva le odnos vsakega starša do skupnih otrok, in ne odnosa med staršema.

      Otroka lahko o mnenju glede postopka vprašajo:

      • CSD,
      • šolske svetovalne službe ali drugi strokovnjaki,
      • sodišče,
      • izvedenci.

      Izvedenci in drugi strokovnjaki sodišču pomagajo razložiti, ali je otrok sposoben izraziti mnenje in razumeti njegov pomen in posledice.

      Če sodnik oceni, da bi potreboval neposreden stik z otrokom, lahko z njim opravi neformalen razgovor. Razgovor lahko poteka ob prisotnosti osebe, ki jo izbere otrok in ji zaupa (sorodniki, prijatelji, šolski delavci itd.) in ni eden od staršev. Sodnik vsebino pogovora deli s staršema, razen če otrok izrazi željo, da nekaterih informacij staršem ne želi razkriti.

      Otroka ni dovoljeno siliti, da poda mnenje, in se mu ne sme zastavljati vprašanj, s katerimi bi vplivali na njegovo mnenje.

      Preživnina za otroke

      Preživnina za otroke je mesečni znesek, ki se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino (ne pa tudi za nazaj). Preživnina je namenjena predvsem pokrivanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroškov bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Preživnina se uskladi enkrat letno glede na spremembe v plačah in življenjskih stroških – o spremembi pa odloči in vas obvesti CSD.

      Oba starša sta dolžna preživljati svoje otroke:

      • do polnoletnosti,
      • po polnoletnosti, če se otrok redno šola (vključno z izrednim študijem), vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

      Pri določanju višine preživnine za posameznega otroka bo sodišče upoštevalo:

      • njegove konkretne potrebe in
      • konkretne zmožnosti staršev.

      Starš, ki dobi otroka v varstvo in vzgojo, prevzema nase več nematerialne skrbi za otroka. Pomembno je, da se tudi to upošteva pri razdelitvi materialnega in nematerialnega bremena med staršema.

      Upravičenec do preživnine je otrok. Do 15. oz. 18. leta pa ga lahko zastopa starš kot zakoniti zastopnik. To pomeni, da:

      • je ob zahtevi za znižanje preživnine tožen otrok (v postopku pa ga zastopa drugi starš),
      • je ob zahtevi za zvišanje preživnine otrok tisti, ki vloži tožbo (v njegovem imenu vloži tožbo starš).

      Starejši od 15 let in polnoletni otroci

      Otrok, ki je dopolnil 15 let (in je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj), ima možnost, da sam nastopa v postopku. Sicer ga zastopajo starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če si interesi otroka in staršev nasprotujejo, sodišče otroku omogoči posebnega zastopnika (npr. sorodnik, strokovni delavec CSD, odvetnik).

      Pri polnoletnih otrocih velja, da:

      • samostojno nastopajo pred sodiščem,
      • sodišče o njih ne odloča ob razvezi zakonske zveze, niti če se redno šolajo,
      • sodišče ne odloča o njihovem varstvu, vzgoji in stikih,
      • sodišče lahko odloča le o njihovi pravici do preživnine in določi njeno višino, če to zahtevajo.

      Spremembe po zaključeni ločitvi

      Različne okoliščine (v razmerju med staršema in skupnimi otroki, finančno stanje itd.) se lahko po zaključenih ločitvenih postopkih spremenijo. Če pride do bistvenih sprememb, se lahko predlaga sklenitev novega sporazuma ali pa se vloži nova tožba.

      Primer

      Starša se kasneje sporazumeta in želita spremeniti ureditev glede varstva, vzgoje, stikov ali preživnine. To storita tako, da pred sodiščem predlagata spremembo in potrditev sporazuma. Postopek bo v bistvenem enak kot pri sklenitvi prvotnega sporazuma (brez določanja o razvezi).

      Primer

      Okoliščine se bistveno spremenijo, npr. starš izgubi zaposlitev, otrok ali starš težko zboli ipd., vendar starša kljub pomoči CSD ne moreta skleniti novega sporazuma. V takem primeru starš na sodišče vloži tožbo, s katero zahteva spremembo ureditve glede varstva, vzgoje, stikov ali preživnine.

      Prenehanje zunajzakonske skupnosti in drugi postopki

      Neporočena starša lahko po prenehanju zunajzakonske skupnosti odnose do skupnih mladoletnih otrok (varstvo, vzgojo, stike in preživljanje) uredita sporazumno po naslednjih korakih:

      • pri sodišču predlagata potrditev pripravljenega sporazuma,
      • sodišče ugotovi, ali je sporazum v skladu s koristjo otrok, ter pridobi mnenje centra za socialno delo,
      • sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje.

      Če se starša po razpadu zunajzakonske skupnosti ne moreta sporazumeti o vprašanjih glede skupnih otrok, lahko vsak od njiju pri sodišču zahteva ureditev teh vprašanj. Postopek bo v bistvenih točkah enak kot pri razvezi zakonske zveze na podlagi tožbe.

      Zloženka o razvezi zakonske zveze

      Ali vam je bila vsebina v pomoč?

      Da Ne

      Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

      Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

      V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

      Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.