Ločitev (razveza zakonske zveze)

O ločitvi oz. razvezi

Do ločitve oziroma razveze zakonske zveze lahko pride na dva načina:

Kadar ne gre za sporazumno razvezo, bo sodišče odločalo tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši, ne pa tudi o skupnem premoženju zakoncev.

Slovenska sodišča letno obravnavajo čez 2.000 razvez, skoraj polovica je razvez na podlagi sporazuma.

Udeleženci

Zakonca (predlagatelja postopka) = osebi, ki se želita razvezati oziroma ločiti

Predlagatelj postopka = zakonec, ki vloži predlog za razvezo

Nasprotni udeleženec = zakonec, proti kateremu je vložen predlog za razvezo

Skupni otroci = v postopku se zakonca dogovorita oziroma sodišče odloči o njihovem varstvu in vzgoji, njihovem preživljanju in stikih

Pooblaščenec = pred okrožnim sodiščem stranke zastopajo praviloma odvetniki

Naloga sodišča

Naloga sodišča je, da odloči o:

• razvezi zakonske zveze,
• varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši.

Sodnik si bo med trajanjem sodnega postopka ločitve brez sporazuma ves čas prizadeval za mirno rešitev spora, saj so dogovori praviloma bolj spoštovani, veljajo dlje časa, starša pa z njihovo sklenitvijo pokažeta, da se bosta zmogla tudi v prihodnje dogovarjati o vprašanjih v zvezi s skupnimi otroki.

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo - črno togo. Poleg sodnika sedi v razpravni dvorani še sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Vloga centra za socialno delo

Pri razvezi ima pomembno vlogo CSD (center za socialno delo). Starša morata še pred začetkom postopka na sodišču na CSD, da ta opravi svetovalni razgovor.

Svetovalni razgovor na centru za socialno delo ni potreben v naslednjih primerih:

• če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje,
• če živi eden od zakoncev ali oba zakonca v tujini,
• če je eden od zakoncev pogrešan,
• če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih mladoletnih otrok.

Namen sodelovanja CSD v postopkih je, da opravi svetovalni razgovor, v katerem pomaga staršema doseči sporazum.

V nadaljevanju postopka:

• sodišče s pomočjo CSD ugotovi otrokovo mnenje, če ga ta želi izraziti,
• sodišče s pomočjo CSD zbira relevantne informacije, zlasti če je to potrebno za zaščito koristi otrok,
• pri CSD se lahko izvajajo stiki med otroki in starši pod nadzorom, kadar je to iz utemeljenih razlogov potrebno,
• CSD lahko pripravi za sodišče tudi strokovno mnenje o zadevi.

Sporazumna razveza

Predlog za sporazumno razvezo oziroma ločitev pride v poštev, ko:

• oba zakonca soglašata z razvezo zakonske zveze,
• nimata skupnih mladoletnih otrok ali
• imata skupne mladoletne otroke, pa oba soglašata glede vprašanj skrbništva, stikov in glede višine preživnine.

Kako začeti postopek

Sporazumni predlog zakonca podpišeta in ga vložita v enem izvodu na okrožno sodišče v kraju vajinega zadnjega skupnega stalnega prebivališča.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

• sodišču, ki obravnava zadevo,
• strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
• sporni predmet (za kaj gre),
• ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripraviti morate en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

V sporazumnem predlogu morata zakonca zapisati:

• izjavo o tem, da predlagata razvezo, in
• sporazumni predlog o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini skupnih mladoletnih otrok.

Predlogu priložite izpisek iz poročne matične knjige in izpisek iz rojstne matične knjige za skupne otroke.

Predlogu mora biti priložen še notarski zapis sporazuma o delitvi skupnega premoženja (npr. delitev stanovanja, hiše, predmetov, prihrankov ter dolgov), ki vsebuje tudi sporazum o:

• tem, kdo od zakoncev ostane ali postane najemnik stanovanja, 
• preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je z vajinim sporazumom poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok, ter pridobiti o tem mnenje CSD. Če otrok izrazi svoje mnenje, ga sodišče pri svoji odločitvi upošteva.

Kako poteka postopek

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Ločitev brez sporazuma

Če zakonca ne soglašata z razvezo ali s tem povezanimi vprašanji, lahko vsak zakonec pred sodiščem predlaga razvezo zakonske zveze. Zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev in sodišče jo razveže s sklepom v nepravdnem postopku.

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, odloča tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju vajinih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih z vama.

Kako začeti postopek

Postopek začnete tako, da vložite predlog na okrožno sodišče, na območju katerega ima vaš zakonec, ki je nasprotni udeleženec v postopku, bivališče, ali na okrožno sodišče na območju vajinega zadnjega skupnega stalnega prebivališča.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

• sodišču, ki obravnava zadevo,
• strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
• sporni predmet (za kaj gre),
• ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripraviti morate en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

V tožbi morata zakonca zapisati zahtevo, da se zakonska zveza razveže, in kratko obrazložitev (zakaj je zakonska zveza postala nevzdržna). Ta naj vsebuje tudi:

• podatke o zakonski zvezi (priložite izpisek iz poročne matične knjige),
• podatke o mladoletnih otrocih (priložite izpisek iz rojstne matične knjige),
• predlog za ureditev razmerij med starši in otroki.

Kako poteka postopek

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drugi naslov, ki ga sporočite sodišču).

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Otroke zastopajo starši kot njihovi zakoniti zastopniki. Če pa so koristi starša, ki zastopa otroka, in otroka v navzkrižju, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika (npr. sorodnika, strokovnega delavca CSD ali odvetnika).

Informacije o postopku

Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

Trajanje in stroški

Trajanje

Stroški

Sporazumna ločitev
Ob vložitvi sporazumnega predloga je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah. Vložitev predloga je povezana tudi s stroški notarja.

Predlog za razvezo zakonske zveze, kadar ni sporazuma
Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah. 

Sodno takso praviloma plača tisti, ki predlaga (začne) postopek.

Vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške postopka (npr. stroške odvetnika, stroške postavitve izvedenca).

V družinskih postopkih sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (npr. določi, da vsaka stranka krije svoje stroške ali da mora ena še povrniti vse ali del stroškov drugi stranki).

Sodno takso lahko plačate:

• z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,

• na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).

Otroci

Zakonca se morata med seboj sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok, stikih z njimi in njihovem preživljanju. Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo zakonca ne sporazumeta, odloči o tem sodišče. Lahko:

• obdržita oba varstvo in vzgojo otrok,
• so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju,
• so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

Otroka lahko o mnenju glede postopka vprašajo:

• CSD,
• šolske svetovalne službe ali drugi strokovnjaki,
• sodišče,
• izvedenci.

Izvedenci in drugi strokovnjaki sodišču pomagajo razložiti, ali je otrok sposoben izraziti mnenje in razumeti njegov pomen in posledice.

Če sodnik oceni, da bi potreboval neposreden stik z otrokom, lahko z njim opravi neformalen razgovor. Razgovor lahko poteka ob prisotnosti osebe, ki jo izbere otrok in ji zaupa (sorodniki, prijatelji, šolski delavci itd.) in ni eden od staršev. Sodnik vsebino pogovora deli s staršema, razen če otrok izrazi željo, da nekaterih informacij staršem ne želi razkriti.

Otroka ni dovoljeno siliti, da poda mnenje, in se mu ne sme zastavljati vprašanj, s katerimi bi vplivali na njegovo mnenje.

Preživnina za otroke

Preživnina za otroke je mesečni znesek, ki se lahko zahteva od trenutka, ko je bil vložen predlog za določitev preživnine (ne pa tudi za nazaj). Preživnina je namenjena predvsem pokrivanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroškov bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Preživnina se uskladi enkrat letno glede na spremembe v plačah in življenjskih stroških – o spremembi pa odloči in vas obvesti CSD.

Oba starša sta dolžna preživljati svoje otroke:

• do polnoletnosti,
• po polnoletnosti, če se otrok redno šola (vključno z izrednim študijem), vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

Pri določanju višine preživnine za posameznega otroka bo sodišče upoštevalo:

• njegove konkretne potrebe in
• konkretne zmožnosti staršev.

Upravičenec do preživnine je otrok. Do 15. oziroma 18. leta pa ga lahko zastopa starš kot zakoniti zastopnik. To pomeni, da:

• je ob predlogu za znižanje preživnine kot nasprotni udeleženec naveden otrok (v postopku pa ga zastopa drugi starš),
• je ob predlogu za zvišanje preživnine otrok tisti, ki vloži predlog (v njegovem imenu vloži predlog starš).

Starejši od 15 let in polnoletni otroci

Otrok, ki je dopolnil 15 let (in je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj), ima možnost, da sam nastopa v postopku. Sicer ga zastopajo starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če si interesi otroka in staršev nasprotujejo, sodišče otroku omogoči posebnega zastopnika (npr. sorodnik, strokovni delavec CSD, odvetnik).

Pri polnoletnih otrocih velja, da:

• samostojno nastopajo pred sodiščem,
• sodišče o njih ne odloča ob razvezi zakonske zveze, niti če se redno šolajo,
• sodišče ne odloča o njihovem varstvu, vzgoji in stikih,
• sodišče lahko odloča le o njihovi pravici do preživnine in določi njeno višino, če to zahtevajo.

Spremembe po zaključeni ločitvi

Različne okoliščine (v razmerju med staršema in skupnimi otroki, finančno stanje itd.) se lahko po zaključenih ločitvenih postopkih spremenijo. Če pride do bistvenih sprememb, se lahko predlaga sklenitev novega sporazuma ali pa se vloži nov predlog.

Prenehanje zunajzakonske skupnosti in drugi postopki

Neporočena starša lahko po prenehanju zunajzakonske skupnosti odnose do skupnih mladoletnih otrok (varstvo, vzgojo, stike in preživljanje) uredita sporazumno po naslednjih korakih:

• pri sodišču predlagata potrditev pripravljenega sporazuma,
• sodišče ugotovi, ali je sporazum v skladu s koristjo otrok, ter pridobi mnenje centra za socialno delo,
• sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje.

Če se starša po razpadu zunajzakonske skupnosti ne moreta sporazumeti o vprašanjih glede skupnih otrok, lahko vsak od njiju pri sodišču zahteva ureditev teh vprašanj. Postopek bo v bistvenih točkah enak kot pri razvezi zakonske zveze na podlagi predloga, ko ni sporazuma.

Zloženka o razvezi zakonske zveze

Razveza zakonske zveze - zloženka

PDF, 395 KB