Osebni stečaj
O osebnem stečaju
Postopek osebnega stečaja se vodi nad insolventnim dolžnikom.
Insolventnost pomeni, da oseba vsaj dva meseca zamuja s plačilom obveznosti:
- če je zaposlena: v znesku, ki presega trikratnik njegove plače ali
- če je brezposelna: v znesku, ki presega 1.000 EUR ali
- če je vrednost njenega premoženja manjša od skupnega zneska vseh obveznosti do upnikov.
Upniki se v postopku obravnavajo enako glede na vrsto svoje terjatve. Najprej se poplačajo upniki, ki imajo terjatve zavarovane (npr. s hipoteko), nato se poplačajo prednostne terjatve (npr. prispevki delodajalca, preživnine), nato pa še vsi ostali upniki.
V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima dolžnik na dan začetka postopka ali ga pridobi med postopkom (npr. nepremičnine, delnice, sredstva na računu, sredstva v življenjskem zavarovanju, stanje na računu, prejemki, avtomobili itd.).
V okviru postopka osebnega stečaja lahko stečajni dolžnik predlaga odpust obveznosti. Da ga doseže, mora dolžnik izpolnjevati stroge pogoje, ki jih določa zakon.
Do odpusta obveznosti ne pride v vsakem postopku osebnega stečaja. Odpust nekaterih obveznosti (npr. preživnina, v kazenskem postopku izrečena denarna kazen, globa za prekršek) ni mogoč!
Posledice osebnega stečaja
Če ste v tej situaciji dolžnik, se morate zavedati, da se bo po začetku postopka osebnega stečaja za vas življenje zelo spremenilo.
Prodano bo vse vaše premoženje. To vključuje tudi vaše stanovanje ali hišo, kjer prebivate s svojo družino, vaš osebni avtomobil in vrednejšo opremo (npr. računalnik, TV).
Tudi po koncu postopka, v katerem bo prišlo do odpusta obveznosti, bodo za vas ostale določene neugodne posledice. Marsikateri ponudnik storitev na trgu morda z vami ne bo želel skleniti nove pogodbe zaradi izkušenj iz preteklosti.
Veliko dolžnikov v odprtih postopkih pove, da so na trgu dela težje zaposljivi zaradi neformalne družbene stigme, ki prizadene stečajne dolžnike.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se vaša poslovna sposobnost delno omeji. To pomeni, da ne morete več samostojno razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (npr. ne smete sami prodati ali oddati svojega stanovanja, prenesti poslovnega deleža v d. o. o. na drugo osebo). To premoženje morate po začetku postopka izročiti upravitelju. Ta ga bo med postopkom prodal oziroma unovčil, s prejeto kupnino pa bodo poplačani stroški postopka in upniki.
Z začetkom stečajnega postopka se samostojni podjetniki izbrišejo iz poslovnega registra.
Po začetku postopka osebnega stečaja ne morete sami najeti kredita ali dati poroštva, odpreti novega bančnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Za vse to potrebujete posebno soglasje sodišča. Seveda pa lahko še naprej samostojno urejate svoje osebne zadeve (npr. poroka, razveza, sklepanje najemnih pogodb za bivanje, nakup hrane, oblačil ipd.).
Ali osebni stečaj pomeni, da mi ni treba plačevati sprotnih življenjskih stroškov?
Ne. Osebni stečaj ne pomeni, da vam ni treba več redno plačevati sprotnih življenjskih stroškov (npr. plačilo telefona, vrtca, elektrike, najemnine, prispevek RTV, obratovalni stroški za najeto stanovanje ipd.).
Tudi morebiten odpust obveznosti bo učinkoval samo za stare obveznosti (tiste, ki so nastale pred začetkom postopka). Novega odpusta obveznosti (za nove obveznosti) pa ne boste mogli predlagati naslednjih 10 let po prejšnjem odpustu.
Udeleženci
Stečajni dolžnik = oseba, nad premoženjem katere sodišče vodi postopek osebnega stečaja.
Upnik = oseba, ki ji stečajni dolžnik nekaj dolguje.
Upravitelj = oseba, ki opravlja naloge zaradi varovanja in uresničevanja interesov upnikov. Imenuje ga sodišče s sklepom o začetku postopka. Njegova poglavitna naloga je upravljanje in prodaja dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Vezan je na navodila sodišča, ki nad njegovim delom vrši nadzor. Za svoje delo je upravičen do nagrade.
Upravitelj dolžnika zastopa v postopkih v zvezi s stečajno maso, ne daje pa mu pravnih nasvetov.
Upravitelj takoj po začetku postopka stopi v stik z dolžnikom. Ta mora z upraviteljem med postopkom sodelovati in mu predati vse svoje premoženje ter poročati o vseh spremembah glede premoženja in kontaktnih podatkov. Upravitelj nadzira dolžnika tudi med postopkom odpusta obveznosti.
Primer
Vid vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti. Ko sodišče začne postopek, imenuje upravitelja. Ta z Vidom stopi v stik in ga pozove, naj mu izroči svoje premoženje. Upravitelj tudi sam opravi poizvedbe o Vidovem premoženju (npr. o bančnih računih, o zaposlitvi, o nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi).
Vloga sodišča
Postopek teče pred okrožnim sodiščem, v večini primerov pristojnim glede na kraj dolžnikovega stalnega prebivališča. Postopek osebnega stečaja nad podjetnikom vodi pristojno sodišče v kraju, kjer ima podjetnik registriran svoj sedež.
Stečajno sodišče odloča o začetku in končanju postopka osebnega stečaja, o predlogih upravitelja in vlogah strank. Skrbi, da postopek poteka zakonito in transparentno, ter odloča o prodaji premoženja, o poplačilu upnikov in o morebitnem odpustu obveznosti.
Kako se začne
Začetek osebnega stečaja lahko predlagata dolžnik ali upnik. Več kot 90 % začetkov postopka osebnega stečaja predlagajo dolžniki sami.
| predlagatelj | leto 2020 | leto 2021 | leto 2022 | leto 2023 | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| število | % | število | % | število | % | število | % | |
| predlagatelj je dolžnik | 1.425 | 88,2 % | 1.315 | 88,6 % | 1.078 | 88 % | 932 | 89 % |
Če začetek postopka predlaga dolžnik, sodišče preveri, ali je predlog popoln, in začne postopek na podlagi predloženih listin (ne razpiše naroka in ne vabi dolžnika).
Če začetek postopka predlaga upnik, sodišče najprej dolžnika pozove, naj izjavi, ali predlogu ugovarja. Če mu ne ugovarja, sodišče začne postopek. Če dolžnik ugovarja, sodišče razpiše narok za glavno obravnavo, na katerem pregleda dokaze ter odloči o utemeljenosti upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja.
Sklep o začetku postopka sodišče pošlje strankam in upravitelju. Upniki so o začetku stečajnega postopka obveščeni z objavo oklica na spletnih straneh AJPES. Oklic vsebuje nekatere dolžnikove osebne podatke in poziv upnikom za prijavo terjatev.
Potem ko sodišče postopek začne, predloga za začetek postopka ni mogoče več umakniti. To pomeni, da se dolžnik kasneje ne more premisliti, ampak se nad njegovim premoženjem izvede osebni stečaj, premoženje se proda in poplačajo upniki, kolikor je to mogoče.
Kako ga vložiti
Dolžnik lahko predlog pošlje po pošti na okrožno sodišče ali ga osebno poda pri sodišču na naroku.
Če želite predlog podati osebno na sodišču, je priporočljivo, da se predhodno naročite (po telefonu ali osebno v času uradnih ur sodišča).
Predlog lahko vložite tudi po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tak predlog odvetnik vloži elektronsko. Več o zastopanju.
Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:
- sodišču, ki obravnava zadevo,
- strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših),
- sporni predmet (za kaj gre),
- ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.
Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Vlogo s prilogami oddate v enem izvodu.
Vlaganje prek elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje prek portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).
Poleg tega mora predlog za začetek osebnega stečaja vsebovati še:
- podatke o vseh upnikih in dolgovih (in dokaze o dolgovih),
- podatke za ugotavljanje dolžnikove insolventnosti (in dokaze),
- poročilo o premoženjskem položaju dolžnika. Poročilo mora obsegati:
- popis vsega dolžnikovega premoženja,
- podatke o bančnih računih in stanje na računih,
- podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov in o njihovih izplačevalcih ter
- izjavo, da je v poročilu navedeno vse premoženje, za katero dolžnik ve, in vsi transakcijski (bančni) računi.
Podpis dolžnika na poročilu mora biti overjen (pri notarju ali upravni enoti).
Za vodenje postopka je treba izkazati tudi pravni interes, to je poplačilo upnikov in/ali odpust obveznosti. Če dolžnik, ki je brez premoženja, ne predlaga odpusta obveznosti ali pa do njega ne more priti (če obstajajo zakonske ovire), sodišče predlog zavrže.
Primer
Vid bi rad dosegel odpust obveznosti, vendar so njegove obveznosti le globe za prekrške. Ker za tak dolg odpust ni možen, premoženja za vsaj delno plačilo pa nima, sodišče osebnega stečaja ne bo začelo.
Zastopanje
Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.
Kdo me lahko zastopa?
Za začetek postopka osebnega stečaja brezplačne pravne pomoči ni mogoče pridobiti. Brezplačna pravna pomoč pa je možna v postopku odpusta obveznosti.
Kako poteka
Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).
Nasveti za udeležence postopka
Potek
-
Na sodišče vložite predlog za začetek stečajnega postopka (in predlog za odpust obveznosti).
-
Dolžnik lahko vloži predlog za odpust obveznosti vse do konca postopka osebnega stečaja.
-
Zadeva se dodeli v reševanje sodniku.
-
Sodišče preizkusi, ali je vloga primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).
-
Če dolžnik predlaga postopek, je oproščen plačila predujma za stroške postopka in sodne takse.
-
Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka. Začne teči rok za prijavo terjatev (3 mesece). Postopki izvršbe se prekinejo oziroma ustavijo.
-
Upniki lahko terjatve prijavijo tudi kasneje, vse do konca postopka osebnega stečaja.
-
Sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – začne teči preizkusna doba.
-
Opravi se zaseg premoženja (sredstva na TRR, plača).
-
Sodišče na podlagi seznama, ki ga izdela upravitelj, odloči o tem, katere terjatve upnikov so priznane. Dolžnik in upniki lahko prerekajo terjatve (drugih upnikov).
-
Upravitelj opravi poizvedbe v javnih evidencah ter ugotavlja obseg in vrednost premoženja v stečajni masi.
-
Sodišče na predlog upravitelja izda sklep o prodaji premoženja (način prodaje in izklicna cena).
-
Upravitelj izvede prodajo premoženja.
-
Sredstva od prodaje gredo v razdelitveno maso, iz katere se poplačajo upniki.
-
Načini prodaje so z zakonom določeni – najpogosteje se izvedeta javna dražba ali zavezujoče zbiranje ponudb.
-
Sodišče na podlagi načrta razdelitve razdelitvene mase, ki ga pripravi upravitelj, izda sklep o razdelitvi premoženja.
-
Upravitelj izvede poplačilo upnikov.
-
V primeru, če stečajna masa zadošča za plačilo vseh stroškov postopka in terjatev vseh upnikov, se preostanek premoženja vrne dolžniku po končanju postopka.
-
Potek preizkusne dobe.
-
Sodišče izda sklep o odpustu obveznosti.
-
Tudi če je dolžnik dosegel odpust obveznosti, bo premoženje, ki spada v stečajno maso, še vedno prodano.
-
Upravitelj ugotovi, da ni več premoženja, ki bi ga bilo mogoče prodati, in predlaga končanje postopka.
Sodišče izda sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Obstoj terjatev
Dolžnik mora upravitelju dati vse podatke, ki so pomembni za ugotavljanje, kateri dolgovi še obstajajo in katere je dolžnik morda že delno ali v celoti poravnal. Upravitelja mora obvestiti o vseh odprtih sodnih ali upravnih postopkih v zvezi s svojim premoženjem.
Obstoj terjatev preizkusi upravitelj. Terjatve, ki jih upravitelj prizna, so objavljene na spletnih straneh AJPES kot osnovni seznam preizkušenih terjatev. Te terjatve lahko z ugovorom prerekajo dolžnik ali drugi upniki (ugovarja, da terjatev ne obstaja). Dokončen obstoj priznanih terjatev s sklepom potrdi sodišče. Če se upravitelj, dolžnik ali upniki ne strinjajo z obstojem terjatev (jih prerekajo), o njih odloči sodišče v pravdnem postopku.
Od kod se poplačajo upniki – stečajna masa
Stečajni upniki, katerih terjatve so dokončno priznane, so poplačani iz stečajne mase - vsega premoženja, ki se unovči. Stečajna masa obsega dolžnikove:
- nepremičnine (npr. stanovanje, hiša, garaža, zemljišče),
- vrednejše premičnine (npr. avtomobil, plovilo, umetniške slike in druge umetnine, računalnik, telefon, zlatnina, orožje idr.),
- delnice, vrednostne papirje, sredstva življenjskega zavarovanja,
- terjatve do njegovih dolžnikov,
- sredstva na bančnih računih,
- plačo in druge prejemke (npr. regres za dopust in prehrano, vračilo dohodnine, avtorski honorarji, prejemki po pogodbi o delu, potni stroški).
Plača in drugi prejemki spadajo v stečajno maso v znesku, ki presega zakonski minimum. Ta znaša 76 % zneska bruto minimalne plače. V enaki višini se zarubijo tudi sredstva na dolžnikovih bančnih računih.
Če ima dolžnik preživninske obveznosti in jih tudi dejansko izvaja, to predstavlja olajšavo. Sodišče na to ne pazi po uradni dolžnosti, niti upravitelj, temveč mora dolžnik delodajalca ali banko sam obvestiti o preživninskih obveznostih in jima za to predložiti ustrezna dokazila.
Primer
Vid je dolžnik v osebnem stečaju. Prejema plačo v višini 2.000 EUR. Delodajalec mu mora izplačati plačo tako, da Vidu ostane 640,52 EUR (76% zneska bruto minimalne plače), preostanek do 2.000 EUR pa gre v stečajno maso.
Unovčevanje stečajne mase
Gre za postopek prodaje premoženja, ki spada v stečajno maso. Cilj je, da se z denarjem od prodaje premoženja poplačajo upniki.
Upravitelj predlaga, kako naj bo premoženje prodano (način in cena). Če sodišče predlog sprejme, izda sklep o prodaji. Zoper to odločitev se lahko pritožita upnik ali dolžnik. Na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji se izvede prodaja premoženja.
Prodaja se lahko izvede na več načinov. Navadno gre za javno dražbo, lahko pa se izvede tudi zavezujoče zbiranje ponudb.
Za vsako posamezno zadevo je na AJPES objavljen oklic javne dražbe oz. vabilo k dajanju ponudb.
Primer
Če se prodaja nepremičnina, v kateri prebiva dolžnik ali v kateri dolžnik omogoča bivanje drugim, sodišče v sklepu o prodaji dolžniku naloži, naj nepremičnino v treh mesecih izprazni oseb in stvari in jo izroči upravitelju. Dolžnik mora zato v treh mesecih po prejemu takšnega sklepa o prodaji najti drugo prebivališče, svojo nepremičnino pa predati upravitelju za namen prodaje v stečajnem postopku. Upravitelj sme dolžnika tudi prisilno izseliti.
Ne glede na odpust obveznosti se proda vse premoženje, ki spada v stečajno maso in ki ga je dolžnik pridobil do konca preizkusne dobe. Tako lahko postopek osebnega stečaja traja dlje, kot je bila določena preizkusna doba.
Odpust obveznosti
Odpust obveznosti je postopek, ki omogoča odpust nekaterih dolgov. S tem se dolžnik razbremeni dolgov, ki jih ne more poplačati, in se vrne v normalne premoženjske razmere. Ta postopek je izveden znotraj postopka osebnega stečaja, predlagati pa ga mora dolžnik sam. O odpustu obveznosti odloča sodišče. Zakon določa, katere obveznosti se lahko odpustijo in katere ne (npr. odpust plačila preživnine, v kazenskem postopku izrečenih denarnih kazni in globe za prekršek ni mogoč).
Do odpusta obveznosti ne pride v vsakem postopku osebnega stečaja.
Pred začetkom postopka odpusta obveznosti sodišče preveri, ali je bil dolžnik morda obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo ter ali so mu bile morda obveznosti že kdaj prej odpuščene. Če teh ovir ni, sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi tudi preizkusno dobo. To je čas, v katerem se spremlja, ali dolžnik izpolnjuje vse zakonsko določene obveznosti. Preizkusna doba se določi v trajanju od 1 do 3 let. Če so izkazane posebne okoliščine, se lahko preizkusna doba skrajša na najmanj 6 mesecev.
Če gre za dolžnika s posebej slabim premoženjskim položajem in ni realno pričakovati, da se bo ta izboljšal, se lahko na predlog upravitelja določi tudi krajša preizkusna doba (od 6 mesecev do 2 let).
Povprečna preizkusna doba za odpust obveznosti traja od 2 leti do 2 leti in 6 mesecev.
Če je dolžnik dosegel odpust obveznosti, je po končanju postopka prost tistih obveznosti, za katere odpust učinkuje. Upniki od njega ne morejo več sodno izterjati odpuščenih obveznosti. Dolžnik pa še vedno lahko te obveznosti poravna prostovoljno.
Informacije o postopku
Sodišče večino procesnih dejanj v zadevi javno objavi na spletnih straneh AJPES, nekatera pa strankam osebno vroča.
V sodni spis lahko stranke vpogledajo tudi na sodišču v času uradnih ur.
Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).
Kako pridobim informacije o postopku in stanju zadeve?
Zaključek postopka
Ko ni več premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti, in ko je odločeno o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (če se je tak postopek vodil znotraj postopka osebnega stečaja), sodišče na predlog upravitelja, ki predloži končno poročilo, postopek konča.
Premoženje, ki ga ni bilo mogoče prodati in ki ga niso prevzeli niti upniki, ostane stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja.
Če dolžnik ni dosegel odpusta obveznosti, je upnikom še vedno dolžan plačati tisti del terjatev, ki v postopku osebnega stečaja niso bile poplačane.
Sodišče o tem odloči s sklepom o končanju postopka, v katerem potrdi tudi seznam neplačanih preizkušenih terjatev, ki se objavi na spletni strani AJPES.
Sklep o končanju postopka s seznamom neplačanih preizkušenih terjatev je izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upniki zoper stečajnega dolžnika predlagajo izvršbo za plačilo svoje terjatve.
Trajanje in stroški
Trajanje
Postopek do izdaje sklepa o začetku osebnega stečaja je v letu 2023 trajal povprečno 0,6 meseca.
Stečajni postopek je v preteklih letih povprečno trajal 3 leta.
Povprečna preizkusna doba za odpust obveznosti je bila v preteklosti 2 leti in 6 mesecev.
Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.
Stroški
Dolžnik je oproščen založitve predujma za stroške postopka in plačila sodne takse.
Če postopek predlaga upnik:
Ob vložitvi predloga mora upnik založiti predujem za stroške postopka in plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah.
Za ostala procesna dejanja med postopkom (npr. ugovor, pritožba) je treba plačati sodno takso. Sodna taksa za postopek o pritožbi zoper druge odločbe (tar št. 5122) je 20,50 EUR, za ugovor proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju (tar. št. 5201) pa 20 EUR.
Sodno takso lahko plačate:
z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).
Zloženka o osebnem stečaju
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.