Izvršba - izterjava dolga po sodni poti

Ko vam nekdo ne želi prostovoljno plačati dolga ali izpolniti drugih obveznosti, lahko to izterjate po sodni poti – z izvršbo.

O izvršilnem postopku

Cilj izvršilnega postopka je, da dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika.

Izvršilni postopek se začne tako, da upnik na sodišče vloži predlog za izvršbo. Sodišče nato o upnikovem predlogu odloči. Če sodišče predlogu ugodi, izda sklep o izvršbi, s katerim predlagano izvršbo dovoli.

Dolžnik zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, če se z njim ne strinja. Če dolžnik z ugovorom ne uspe, se postopek nadaljuje. V nadaljevanju sodišče in drugi izvrševalci opravijo predlagana izvršilna dejanja (npr. rubež in prodaja predmetov, rubež sredstev na TRR, deložacija, odvzem otrok), s čimer upnik doseže izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Izvršilni postopek (in s tem prisilno izpolnitev obveznosti s strani dolžnika) upnik lahko sproži na dva načina – odvisno od tega, na podlagi česa vloži izvršbo:

Centralni oddelek za verodostojno listino je v letu 2023 prejel okrog 110.000 predlogov za izvršbo.

99,9 % teh predlogov je bilo vloženih v elektronski obliki, le 0,1 odstotka pa v pisni obliki.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Vid je za Petra opravil storitev v vrednosti 5.000,00 EUR, za kar je izdal račun. Peter računa ni plačal tudi po večkratnem opominjanju. Ker Vid razpolaga z računom (verodostojno listino), mu ni treba vložiti tožbe zoper Petra in lahko takoj predlaga izvršbo na podlagi izstavljenega računa (verodostojne listine).

Vložite jo, če imate:

fakturo (račun)
menico in ček
javno listino
izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe
po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine
obračun obresti
pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja

Predloge praviloma vlagajo pravne osebe (gospodarski subjekti), izjema je pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja, na podlagi katerega vlagajo predlog delavci.

Nanaša se samo na plačilo denarnega zneska.

Najbolj pogost način vložitve: prek portala eSodstvo.

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova

Peter bi moral Vidu vrniti posojen znesek 10.000 EUR. Vid je zoper Petra vložil tožbo. S tožbo je uspel, sodišče je Petru naložilo, da mora Vidu plačati dolgovani znesek. Ker je sodba postala pravnomočna in izvršljiva, Peter pa zneska še vedno ni plačal, Vid vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodbe).

Vložite jo, če imate:

izvršljivo sodno odločbo
izvršljivo sodno poravnavo
izvršljiv notarski zapis
drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov

Nanaša se na plačilo denarnega zneska ali izpolnitev kakšne druge obveznosti (npr. deložacija, vrnitev delavca na delo, omogočanje stikov z otroki, rušitev objekta).

Najbolj pogost način vložitve: z vlogo na pristojno okrajno sodišče.

Če gre za izterjavo preživnine, lahko uporabite že pripravljen obrazec predloga za izvršbo, ki ga najdete na tej povezavi.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Kdo me lahko zastopa?

Za zastopanje lahko pooblastite odvetnika, v določenih primerih pa tudi drugo osebo. Pooblaščenca lahko poiščete pred začetkom postopka, lahko pa tudi med samim postopkom.

Pooblaščenec je odvetnik ali druga oseba, ki ga je stranka pooblastila za zastopanje v postopku pred sodiščem.

V postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi morate imeti pooblaščenca, ki je odvetnik.

Odvetniku zaupajte vse o svoji zadevi, prav tako ga izprašajte o predvidenem poteku postopka, morebitni sodni praksi ter primerljivih zadevah in predvidenih stroških. Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije.

Brezplačna pravna pomoč

Če stranki materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.

Več o tem

Informacije o postopku

Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

Kako pridobim informacije o postopku in stanju zadeve?

Osnovne informacije o zadevi lahko na vpisniku sodišča, ki vodi postopek, pridobite osebno. Na vpisniku se v času uradnih ur sodišča lahko pozanimate npr. o tem, kateri sodnik odloča o zadevi, ali je že razpisan narok in kdaj bo, kdo so ostale stranke v postopku, ali je sodna odločba pravnomočna. Na vpisniku lahko pregledujete spis v vaši zadevi ter naročite kopije listin spisa (za izdelavo kopij se plača sodna taksa).

Ko stopite v stik s sodiščem, povejte osnovne informacije o zadevi, npr., da ste stranka v postopku z opravilno številko zadeve. Ob obisku sodišča potrebujete tudi osebni dokument.

Pravice

Pravico imate, da:

zahtevate odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe,
predlagate nova oz. dodatna sredstva izvršbe,
umaknete predlog za izvršbo,
zahtevate povračilo stroškov postopka,
vložite ugovor ali pritožbo zoper odločbo sodišča.

Povračilo stroškov je treba zahtevati sproti.

Izvršbo lahko odložite.

Če se upnik in dolžnik strinjata, sodišče za največ 1 leto odloži opravljanje izvršilnih dejanj. Namen odloga je, da v vmesnem času stranki poskusita dogovoriti ali dolg poplačati drugače.

Udeleženci v izvršbi

Upnik = oseba, ki vloži predlog za izvršbo. V predlogu zahteva izpolnitev kakšne obveznosti (npr. plačilo dolga, izročitev nepremičnine, omogočanje stikov z otroki).

Dolžnik = oseba, ki ima neporavnane obveznosti do upnika. Kot dolžnik lahko nastopata tudi zastavitelj ali porok.

Drugi udeleženci izvršbe

Izvršitelj = pooblaščena oseba, ki bo izvedla neposredna dejanja izvršbe (npr. rubež premičnine, podaja premičnine na dražbi).

Seznam izvršiteljev najdete na spletni strani Ministrstva za pravosodje.

Tretji = tisti, ki ni dolžnik in v postopku zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

Primer: Vid bi moral Evi vrniti 1.000 EUR, zaradi česar ta vloži predlog za izvršbo. Izvršitelj pride v Vidovo stanovanje ter na TV-sprejemniku označi, da je predmet zarubljen. Vidova tašča vloži ugovor tretjega, saj je TV-sprejemnik njen, in ne Vidov.

Sodišče le dovoli in opravlja izvršbo ter skrbi za pravilnost postopka. Če dolžnik nima premoženja ali pa je nedosegljiv, sodišče upniku ne more zagotoviti poplačila ali izpolnitve obveznosti.

Kako začeti postopek

Predlog za izvršbo kot upnik oddate po elektronski poti prek portala eSodstvo.

Na portalu eSodstvo lahko v rubriki »Moji predlogi« spremljate postopek. Vse sklepe in pozive sodišče pošilja strankam po pošti. Če ima stranka odprt varni elektronski predal, bo pisanja sodišča prejemala tja, o čemer jo bo sodišče predhodno obvestilo po pošti.

Predlog lahko vložite tudi pisno na okrajnem sodišču.

Predloge za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova vložite ali pošljete na okrajno sodišče, praviloma v kraju, na območju katerega prebiva dolžnik. Poseben obrazec za predlog ni predpisan.

Predloge na podlagi verodostojne listine vložite ali pošljete vedno na Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, na posebnem obrazcu.

Ob vložitvi predloga je treba plačati sodno takso, sicer sodišče predloga ne bo obravnavalo!

Za vložitev predloga potrebujete podatke o dolžniku, verodostojni listini oz. izvršilnem naslovu ter o dolžnikovem premoženju.

Primer

Vid mora na podlagi pravnomočne sodbe plačati Evi 20.000 EUR. Eva bo na sodišče vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem bo zapisala podatke o Vidu, opravilno številko sodbe ter sodišče, ki jo je izdalo, ter o tem, da predlaga izvršbo na sredstva, ki jih ima Vid na računu pri banki.

V predlogu za izvršbo ni treba napisati, na katerih računih oz. bankah ima dolžnik sredstva, kje je zaposlen in ali ima vrednostne papirje. Če pa zahtevate izvršbo s prodajo nepremičnine, je treba napisati, točno katera nepremičnina (parcela, del stavbe) naj se proda.

Vlagatelj predloga za pravilnost vnesenih podatkov kazensko odgovarja, saj je zloraba izvršbe kaznivo dejanje.

Kako poteka postopek

Izvršba na podlagi:

Potek

Vložitev predloga na sodišče.
Sodišče preizkusi, ali je vloga primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).
Sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim:
- dolžniku naloži plačilo terjatve in stroškov postopka ter
- hkrati dovoli predlagano izvršbo.
Sodišče vroči sklep upniku in dolžniku (po pošti priporočeno).
Dolžnik lahko v 8 dneh po vročitvi sklepa vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki mora biti obrazložen (navedeni morajo biti razlogi in priloženi dokazi o tem, zakaj sklep ni utemeljen).
Ko gre za izvršbo na podlagi menice ali čeka, je rok za ugovor le 3 dni!
Če je dolžnik ugovarjal zoper sklep v celoti ali pa zoper del, v katerem je naloženo, da mora plačati terjatev upnika, bo sodišče postopek nadaljevalo, kot da bi upnik vložil tožbo.
Sklep o ugovoru se vroči upniku in dolžniku po pošti.
Če se upnik ali dolžnik ne strinjata s sklepom o ugovoru, lahko v roku 8 dni vložita pritožbo.
Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.
Sodišče sklep pošlje tudi izvrševalcem, ki lahko začnejo z izvršilnimi dejanji (npr. izvršitelj zarubi premičnine, banka blokira sredstva na računu)

Sklep o izvršbi se pošlje okrajnemu sodišču glede na bivališče oz. premoženje dolžnika, ki bo v nadaljevanju opravljalo izvršbo.
Izvrševalci dokončajo izvršilna dejanja (npr. izvršitelj razpiše dražbo in proda zarubljene stvari, sodišče opravi cenitev in razpiše dražbo za nepremičnino, banka zarubljena sredstva nakaže na račun upnika).
Če dolžnik nima premoženja, sodišče upnika pozove, naj v postavljenem roku predlaga novo sredstvo oz. predmet izvršbe, ali pa predlaga predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja.

POSTOPEK IZVRŠBE SE ZAKLJUČI

Potek

Vložitev predloga na sodišče.
Sodišče preizkusi, ali je vloga primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).
Sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim dovoli predlagano izvršbo.
Sodišče vroči sklep upniku in dolžniku (po pošti priporočeno).
Sodišče sklep pošlje tudi izvrševalcem in ti lahko začnejo z izvršilnimi dejanji (npr. izvršitelj zarubi premičnine, banka blokira sredstva na računu).
Dolžnik lahko v 8 dneh po vročitvi sklepa vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki mora biti obrazložen (navedeni morajo biti razlogi in priloženi dokazi o tem, zakaj sklep ni utemeljen).
Ko gre za izvršbo na podlagi menice ali čeka, je rok za ugovor le 3 dni!
Sodišče pošlje ugovor upniku. Ta lahko v roku 8 dni vloži odgovor na ugovor.
Sklep o ugovoru se vroči upniku in dolžniku po pošti.
Če se upnik ali dolžnik ne strinjata s sklepom o ugovoru, lahko v roku 8 dni vložita pritožbo.
Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.
Izvrševalci dokončajo izvršilna dejanja (npr. izvršitelj razpiše dražbo in proda zarubljene stvari, sodišče opravi cenitev in razpiše dražbo za nepremičnino, banka zarubljena sredstva nakaže na račun upnika).

POSTOPEK IZVRŠBE SE ZAKLJUČI

Izvršba z raznimi izvršilnimi sredstvi lahko traja tudi daljši čas (npr. banka do 1 leto čaka, ali bo dolžnik prejel sredstva na račun), zato spremljajte, s katerimi izvršilnimi sredstvi še poteka. Sodišče vas namreč ni dolžno pozivati, da predlagajte izvršbo na nova izvršilna sredstva, temveč morate to storiti sami.

Upnik lahko med postopkom predlaga, da mu sodišče posreduje informativni seznam premoženja dolžnika. Ta vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju, ki so dostopni iz elektronskih javnih evidenc (npr. podatke o zaposlitvi ali odprtih računih pri banki).

Upnik lahko med postopkom pod določenimi pogoji predlaga, da sodišče od dolžnika pridobi seznam premoženja. Ta vsebuje podatke o vsem premoženju dolžnika (npr. seznam nepremičnin in vrednejših premičnin, stanje na računih pri bankah).

Izvršba lahko traja tudi daljši čas, zato spremljajte, s katerimi izvršilnimi sredstvi še poteka. Izvršbo z novimi izvršilnimi sredstvi morate predlagati sami.

Sredstva izvršbe

V predlogu za izvršbo mora upnik zapisati oziroma označiti, katero sredstvo izvršbe predlaga. Za izterjavo denarne terjatve lahko predlaga izvršbo:

na dolžnikove premičnine

Več o izvršbi na dolžnikove premičnine

na dolžnikove nepremičnine

Več o izvršbi na dolžnikove nepremičnine

na dolžnikovo denarno terjatev:

Več o izvršbi na dolžnikovo osebno terjatev

Sodišče dovoli rubež terjatve, kar pomeni, da prepove dolžnikovemu dolžniku plačati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove izterjati terjatev. Nato sodišče na upnikov predlog prenese nanj še terjatev.

na plačo in druge denarne prejemke:
Sodišče pošlje sklep o o izvršbi delodajalcu, ki najprej zadrži dolgovan znesek in po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sredstva nakaže upniku. Pri tem delodajalec pazi, da določen del prihodka ostane dolžniku za preživljanje, iz preostanka pa se poplača oziroma poplačuje terjatev, vse dokler ta ni poplačana.
na denarna sredstva, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet:
Sodišče pošlje sklep o izvršbi banki, ki najprej zadrži dolgovan znesek in nato sredstva nakaže upniku. Ko je dolžnik fizična oseba, banka pazi, da določen del prihodka ostane dolžniku za preživljanje in nakazilo opravi šele pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Ko je upnik pravna oseba ali ko je bila predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova, pa se nakazilo opravi takoj.

na druge dolžnikove premoženjske oziroma materialne pravice in nematerializirane vrednostne papirje:

Več o izvršbi na druge dolžnikove premoženjske oziroma materialne pravice in nematerializirane vrednostne papirje

na delež družbenika:

Več o izvršbi na na delež družbenika

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine izvrševalci prejmejo sklep o izvršbi šele, ko postane ta pravnomočen in nato opravijo izvršilna dejanja.

Če gre za izterjavo nedenarne terjatve, lahko upnik predlaga, da sodišče:

naloži izvršitelju opravo določenih dejanj (npr. izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku),
upnika pooblasti za opravo v izvršilnem naslovu določenih ravnanj (npr. upnik lahko sam poruši zid),
dolžniku izreče denarno kazen, če svoje obveznosti ne bo izpolnil (npr. staršu, ki ne dovoli izvajanja stikov otroka z drugim staršem).

Katero sredstvo izvršbe bo upnik predlagal, je odvisno od tega, za kakšno terjatev oziroma pravico gre.

Med postopkom lahko upnik predlaga nova (dodatna) izvršilna sredstva oz. predmete, če že predlagana ne zadostujejo za poplačilo dolga (npr. poleg izvršbe na dolžnikove premičnine predlaga še izvršbo na dolžnikova denarna sredstva na računu pri banki).

Ob vložitvi predloga za nova/dodatna sredstva izvršbe je treba plačati sodno takso.

Primer

Predlagana je izvršba na premičnine. Vida bo obiskal izvršitelj, ki bo predmete zarubil in Vidu prepovedal, da z njimi razpolaga (jih proda, podari ...). Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi bo izvršitelj razpisal javno dražbo. S sredstvi od prodaje predmetov bo plačan dolg upnika, morebiten ostanek bo vrnjen dolžniku.

Primer

Predlagana je izvršba na sredstva pri bankah ali plačo. Banka oz. delodajalec bosta sredstva zadržala, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa jih bosta nakazala na račun upnika.

Primer

Predlagana je izvršba zaradi omogočanja stikov z otroki. Sodišče bo dolžniku (osebi, ki stikov ne dovoli) določilo rok, do katerega mora dovoliti stike, sicer jo bo denarno kaznovalo ter kazen izterjalo. Denarna kazen gre v proračun sodišča.

Primer

Vid v izvršbi zahteva, da delodajalec obračuna in plača davke in prispevke. To lahko doseže tako, da predlaga, da sodišče delodajalca denarno kaznuje, če tega ne stori do določenega roka. Denarna kazen gre v proračun sodišča, in ne upniku.

Za dolžnike

Če dolg ni sporen (npr. je jasno, kaj in koliko morate plačati, je to sodišče že ugotovilo v sodbi ali ste to potrdili v notarskem zapisu), je smiselno, da ga poravnate čim prej, saj boste v primeru izvršbe morali upniku povrniti še stroške, povezane s postopkom izvršbe.

V izvršbi morate poleg dolgovanega zneska plačati tudi obresti in stroške, ki nastanejo zaradi izvršbe (npr. stroški odvetnika nasprotne stranke, stroški izvršitelja, stroški cenitve nepremičnine). Ti so lahko zelo visoki in lahko presežejo znesek dolga.

Sodišče ne ve, ali je bil del dolga že poravnan, niti ne more samo od sebe izvršbe ustaviti - to lahko stori le ob reševanju ugovora ali po prejetju upnikovega umika. Če ste med postopkom kakršenkoli del dolga plačali sami, to nemudoma sporočite upniku, ki mora za plačani del svoj predlog umakniti. Če upnik ne poda umika, mora dolžnik podati ugovor pri sodišču.

Priporočljivo je, da:

čim bolj sodelujete z upnikom, stopite z njim v stik in se poskušate dogovoriti za poplačilo dolga - to je najhitrejša in najcenejša rešitev,
obvestite upnika in center za socialno delo ter predlagate odlog izvršbe, če je dolg zelo nizek, a ga vseeno ne zmorete poplačati, upnik pa je predlagal tudi izvršbo s prodajo nepremičnine, v kateri prebivate,
spremljate, v kakšni fazi je postopek in kaj se v njem dogaja,
redno odgovarjate na pozive sodišča.

Pravico imate, da:

vložite ugovor ali pritožbo na odločbo sodišča,
vložite nasprotno izvršbo, če ste upniku plačali več, kot ste bili dolžni, pa vam noče vrniti denarja,
vložite ugovor po izteku roka, če ste npr. obveznosti poravnali potem, ko je rok za ugovor že potekel, in to lahko dokažete.

Trajanje in stroški

Trajanje

Povprečni izvršilni postopek na okrajnem sodišču traja 13 mesecev. Povprečni postopek z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino traja približno 1 mesec.
Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

Stroški

Ob vložitvi predloga je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah.

V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve!

Vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške postopka (npr. stroške odvetnika, stroške postavitve izvedenca).

Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

V izvršilnem postopku bodo nastali dodatni stroški, ki jih mora upnik založiti sam (npr. stroški izvršitelja) in jih sodišče na predlog upnika poskusi izterjati od dolžnika.

Sodno takso lahko plačate:

z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).

Zloženka o izvršbi

Izvršba - zloženka

PDF, 398 KB

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Predlagajte izboljšavo obstoječih vsebin na spletnem mestu Na sodišču ali nove teme, ki bi vas zanimale v povezavi s sodstvom Republike Slovenije.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.