Izvršba na premičnine
Potek postopka izvršbe na premičnine
POTEK POSTOPKA
-
Upnik predlaga, da se izvršba opravi na premičnine dolžnika.
-
Sodišče izda sklep o izvršbi oziroma o novem izvršilnem sredstvu, s katerim dovoli izvršbo na premičnine ter imenuje izvršitelja.
-
Izvršitelj vroči dolžniku sklep o izvršbi, če mu še ni bil vročen.
-
Izvršitelj opravi rubež in cenitev stvari ter sestavi zapisnik o rubežu in cenitvi.
-
Ko je sklep o izvršbi pravnomočen, izvršitelj opravi prodajo stvari.
-
Izvršitelj izdela obračun terjatve ter ga vroči upniku in dolžniku.
-
Ko je obračun dokončen, izvršitelj opravi delitev kupnine in poplačilo upnika.
ZAKLJUČEK POSTOPKA
Na določene stvari izvršba ni dovoljena, npr. na predmete za osebno rabo (npr. obleka, obutev), na nujno potrebne stvari za gospodinjstvo (npr. hladilnik, pralni stroj) in delo (npr. platno, čopiči, mikroskop), na osebne predmete s posebnim pomenom (npr. poročni prstan, fotografije), na pripomočke nujne za opravljanje življenjskih funkcij (npr. invalidski voziček) in hišne živali, če se ne gojijo za pridobitni namen.
Rubež in cenitev premičnin
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi izvršitelj z vpisom v ta register.
Izvršitelj lahko zarubi stvari, ki so pri dolžniku in dolžnikove stvari, ki so pri upniku. Če so stvari dolžnika pri kom drugem, se lahko zarubijo le, če drugi v to privoli.
Izvršitelj lahko zarubi predmet, za katerega nekdo drug trdi, da je v njegovi lasti (in ne dolžnikovi). Ta oseba lahko do konca izvršbe vloži pri sodišču ugovor, v katerem zahteva, da se izvršba na ta predmet izreče za nedopustno. V ugovoru mora izkazati za verjetno, da ima na predmetu določeno pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. lastninsko pravico).
Izvršitelj zarubi toliko stvari, da bo z njihovo prodajo poplačana upnikova terjatev in izvršilni stroški.
Izvršitelj zarubljene stvari jasno označi (npr. z nalepko) in oceni njihovo vrednost.
Motorno ali priklopno vozilo se, dokler je zarubljeno, brez dovoljenja upnika ne more registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja. Na dovoljenju mora biti upnikov podpis notarsko overjen.
Zarubljene stvari se praviloma hranijo v prostorih izvršitelja, lahko pa tudi ostanejo pri dolžniku. Določene stvari mora izvršitelj hraniti v bančnem sefu, npr. dragocenosti, vrednostne papirje ali hranilne knjižice.
Če premičnine ostanejo v posesti dolžnika, ta z zarubljenimi stvarmi ne sme razpolagati (npr. ne sme jih prodati ali podariti), ne sme zmanjšati njihove vrednosti in jih ne sme obremeniti ali uničiti. Praviloma pa jih lahko uporablja (npr. se z zarubljenim avtomobilom vozi).
Če pa dolžnik ravna v nasprotju s tem ali ovira izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, ga lahko sodišče kaznuje z denarno kaznijo, določena ravnanja pa se tudi kazensko preganjajo.
Če ima zainteresirani kupec dodatna vprašanja o predmetu prodaje, se lahko obrne na izvršitelja.
Ko je opravljen rubež oziroma vpis rubeža v register, upnik na zarubljenih stvareh dobi zastavno pravico. To pomeni, da se njegova terjatev poplača pred terjatvijo drugega upnika, ki bi zastavno pravico na premičnini pridobil kasneje.
Rubež je neuspešen, če izvršitelj pri dolžniku ne najde stvari primernih za rubež. V takem primeru se izvršba na premičnine ustavi. Upnik pa lahko v treh mesecih od neuspešnega rubeža sodišču in izvršitelju posreduje podatke o novih dolžnikovih premičninah, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in izvršitelj bo ponovil rubež.
Če izvršitelj rubeža ne more opraviti (ker npr. dolžnika ni doma, noče odpreti, stvari se nahajajo drugje ali ne zadoščajo za poplačilo), pa lahko upnik v treh mesecih predlaga ponovni rubež. Ponovni rubež se lahko predlaga večkrat. Če upnik tega v predvidenem roku ne stori, sodišče izvršbo na premičnine ustavi.
Če je prostor zaklenjen, dolžnik pa ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga lahko izvršitelj na podlagi odredbe sodišča tudi nasilno odpre v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Če so izpolnjeni pogoji, lahko zahteva asistenco policije pri opravi izvršbe.
O rubežu in cenitvi zarubljenih stvari izvršitelj sestavi zapisnik, v katerem mora biti navedeno:
- zarubljene stvari in ocena njihove vrednosti,
- kdo in kje prevzame zarubljene stvari,
- kje se te stvari hranijo,
- morebitne izjave strank in drugih oseb o tem, da na stvareh ni možna izvršba.
Prodaja premičnin
Prodaja stvari se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen:
- če se dolžnik strinja, da se prodajo prej,
- če gre za hitro pokvarljive stvari,
- če bi lahko cena stvari občutno padla.
Dolžnik lahko tudi prostovoljno izpolni svojo obveznost tako, da nakaže znesek dolga na bančni račun izvršitelja oziroma mu izroči gotovino. Če s tem dolg ni bil v celoti poplačan, izvršitelj nadaljuje z izvršilnimi dejanji, vse do dokončnega poplačila.
Izvršitelj rubež opravi takoj po prejemu sklepa o izvršbi, prodajo zarubljenih stvari pa šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Če je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine, se rubež in prodaja stvari opravita po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Izvršitelj lahko proda stvari na javni dražbi, z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle.
Oklic javne dražbe izvršitelj objavi v spletnem iskalniku prodaj premičnin, pošlje pa ga tudi sodišču, ki ga objavi na sodni deski. V iskalniku lahko zainteresirani kupci iščejo stvari po različnih kriterijih, npr. po vrsti stvari (avtomobil, računalnik…), kraju dražbe.
Izvršitelj o kraju, dnevu in uri prodaje obvesti tudi upnika in dolžnika.
Vsak zainteresiran kupec lahko sodeluje na dražbi, predhodna prijava pa ni obvezna.
Lahko pa izvršitelj odloči, da bo od udeležencev javne dražbe zahteval plačilo varščine. Običajno je varščino treba nakazati vsaj 3 dni pred dražbo.
Na prvi dražbi se stvari ne smejo prodati pod ocenjeno vrednostjo, na drugi pa ne pod eno tretjino te vrednosti.
Druga dražba se izvede le, če jo stranka posebej predlaga. Predlog mora vložiti v 30 dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka za podajo ponudb. Izvršitelj jo mora opraviti najpozneje v 2 mesecih od prejema predloga.
Sodišče ustavi izvršbo na premičnine, če:
- nobena stranka v roku ne predlaga druge dražbe ali
- stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi.
Kupec mora poravnati kupnino in prevzeti stvari takoj po koncu dražbe.
Kupnino se praviloma nakaže na transakcijski račun izvršitelja.
Za stvari, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, izvršitelj poskrbi, da se opravi izbris vseh bremen in prepovedi ter vpiše kupca kot novega lastnika.
Kupec z izročitvijo stvari postane njen lastnik, proste bremen, in nima zahtevkov iz naslova stvarnih napak.
Poplačilo upnikov
Izvršitelj nato sestavi obračun terjatve, v katerem odloči o delitvi kupnine in poplačilu upnika. Če upnik ali dolžnik ne soglašata z obračunom, lahko zahtevata, da o njem odloči sodišče.
Če se oba strinjata z obračunom, ta postane dokončen, kar pomeni, da lahko izvršitelj opravi poplačilo. Če po poplačilu dolga ostanejo sredstva, se ta vrnejo dolžniku.
Najprej se poplačajo stroški postopka, nato pa terjatve upnikov. Če je več upnikov, jih izvršitelj poplača iz kupnine po takem vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico, razen za terjatve, ki imajo prednost. To pomeni, da bodo upniki, ki so najprej zahtevali izvršbo, najprej poplačani, šele za njimi pa tisti upniki, ki so predlog za izvršbo na premičnine vložili kasneje.
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.