Za oškodovance

Če je bila s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena vaša osebnostna ali premoženjska pravica, boste na sodišče vabljeni, da poveste, kar veste o dogodku. S tem boste sodišču pomagali pri odločitvi o odgovornosti obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje in morebitni kazenski sankciji. 

Ste žrtev kaznivega dejanja?

Če menite, da ste postali žrtev kaznivega dejanja ali se počutite drugače ogroženega, lahko to prijavite policiji. Če želite, pri tem lahko ostanete anonimni. Za več informacij si oglejte brošuro o žrtvah kaznivih dejanj, kjer so opisane vaše možnosti in pravice, ter navedene tudi druge organizacije, ki vam lahko pomagajo in druge informativne brošure policije.

some description

Vloga oškodovanca

Oškodovanec = oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena osebnostna ali premoženjska pravica.

Kot oškodovanec imate v postopku podobno vlogo kot priča. Priča je poklicana na sodišče zato, da pove, kar ve o določenem dogodku, in s tem sodišču pomaga pri reševanju določene zadeve.

Več o vlogi priče lahko preberete na spodnji povezavi:

Na sodišču kot priča

Kot priča ste poklicani na sodišče, da poveste kar veste o določenem dogodku in s tem sodišču pomagate pri reševanju določene zadeve.

Več o tem

Med pričanjem ste dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati. Krivo pričanje je namreč kaznivo dejanje.

Osvežite spomin na obravnavane dogodke, pripravite morebitno dokumentacijo ter   razmislite, ali boste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženega.

Kot oškodovanec boste v vlogi priče zaslišani v prisotnosti storilca (obdolženca v kazenskem postopku). Zaslišanje je lahko dolgotrajno, udeleženci vam lahko zastavljajo tudi neprijetna vprašanja, prisotnost storilca pa za večino oškodovancev predstavlja dodaten stres. Priporočljivo je, da se kot oškodovanec na to pripravite tako, da omenjene razmere čim manj vplivajo na vas in na vaše pričanje.

Na zaslišanju je lahko prisoten vaš pooblaščenec.

Če ste oškodovanec – žrtev nasilja, je lahko navzoča tudi oseba, ki ji zaupate (npr. predstavnik nevladne organizacije, prijatelj, ki ne bo tudi sam zaslišan v isti zadevi).

Seveda pa je vaš položaj kot priče in obenem oškodovanca nekoliko poseben. Če ste oškodovanec:

  • lahko potem, ko ste bili enkrat zaslišani, pregledate celoten kazenski spis,
  • med preiskavo opozarjate na vsa dejstva in predlagate dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje in izsledi storilec,
  • prevzamete kazenski pregon obdolženca, če tožilec odstopi od pregona,
  • uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Če se državni tožilec odloči, da ne bo vložil obtožnice ali odstopi od pregona, lahko kazenski postopek začne oziroma nadaljuje oškodovanec kot tožilec. To mora sodišču sporočiti v roku 8 dni od prejema obvestila državnega tožilca.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Premoženjskopravni zahtevek

V kazenskem postopku vam odškodnina za nastalo škodo ne pripada že kar sama po sebi, vendar pa lahko sodišče že med postopkom odloči tudi o vašem premoženjskopravnem zahtevku. S tem od obdolženca zahtevate, da vam povrne škodo, ki ste jo utrpeli zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Da lahko že kazensko sodišče odloči o vašem premoženjskopravnem zahtevku, morate čim prej navesti, katero obliko povrnitve škode zahtevate, svoj zahtevek čim bolj natančno opredelite (kaj zahtevate, zakaj in koliko) ter predložite dokaze (npr. račune).

Škoda, ki se lahko upošteva, je:

  • zmanjšanje premoženja (navadna škoda, npr. poškodovanje in uničenje predmetov),
  • preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček, npr. zaradi poškodbe ne morete opravljati dela), 
  • povzročitev telesnih ali duševnih bolečin (nepremoženjska škoda, npr. zaradi poškodbe je ogroženo vaše življenje, trpite bolečine). 

Če v času zaslišanja še nimate vseh podatkov o vrsti in višini škode, lahko to sporočite do konca postopka, to je do konca predobravnavnega naroka ali do konca glavne obravnave.

Ste vedeli, da lahko sodišču kot stranka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

Sodišče lahko o premoženjskopravnem zahtevku odloči v celoti, delno ali sploh ne (ko podatki postopka ne dajejo zadostne podlage za odločitev sodišča). Če sodišče premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca ugodi le delno ali mu ne ugodi, ga s preostankom zahtevka oz. s celotnim zahtevkom napoti na pravdo (to pomeni, da mora oškodovanec vložiti tožbo v novem pravdnem postopku, s katero zahteva plačilo škode itd.).

Primer

Vid je v postopku priglasil premoženjskopravni zahtevek, ker je bila pri vlomu v njegovo stanovanje poškodovana oprema v stanovanju. Ker do konca kazenskega postopka škoda še ni bila v celoti ocenjena, sodišče v kazenskem postopku o zahtevku ni odločilo, temveč je Vida napotilo na pravdo. Vid bo moral od storilca s tožbo zahtevati plačilo odškodnine za poškodovano opremo.

Sodišču morate sporočiti vsako spremembo svojega naslova ali prebivališča. Če tega ne storite in državni tožilec odstopi od pregona, se bo štelo, da vam kot oškodovancu ni v interesu prevzeti pregona zoper obdolženega.

Kako na sodišče

Na dan vašega zaslišanja se na pot odpravite dovolj zgodaj, da ne boste zamudili zaradi vremenskih ali prometnih razmer.

Na sodišče pridite dostojno oblečeni, ne zakrivajte si obraza oz. pokrivajte glave. Ni primerno, da se pred sodnikom pojavite s sončnimi očali na obrazu, kapo ali klobukom na glavi, prav tako niso primerne kratke hlače, bluze z globokim izrezom ali natikači. Na zaslišanje pridite siti, saj prigrizki ali pijača med obravnavo niso dovoljeni.

Nekaj časa vam bo vzel tudi varnostni pregled pri glavnem vhodu, ki je podoben pregledom na letališčih, zato bodite pripravljeni, če boste morali sneti pas ipd. Varnostniku boste morali zaradi nemotenega poteka postopka izročiti mobilni telefon – uporaba slednjega namreč ni dovoljena. Ta bo medtem, ko ste na sodišču, shranjen pri varnostnikih oz. pravosodnih policistih, vam pa bodo izročili potrdilo ali ključ omarice.

Po varnostnem pregledu lahko varnostnika vprašate za pot do sodne dvorane oziroma prostora, kjer se odvija pričanje, ali pa si pri orientaciji pomagate z zidnimi oznakami in številkami ter napisi pred prostori.

some description

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo -– črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Obdolženec sedi na prvi klopi, to je na zatožni klopi. Kadar je obdolženec priveden iz zavoda za prestajanje kazni zapora, bosta ob njem en ali dva pravosodna policista. Državni tožilec sedi na levi strani sodnika, zagovornik pa na  desni strani.

Začne se z ugotavljanjem, kdo je navzoč, predstavitvijo senata, preverjanjem osebnih podatkov, pravnimi pouki obdolžencu. Sledi predstavitev obtožnice in ugovori pravne narave zoper njo, ki jih lahko imata obdolženec in zagovornik. Nato ima obdolženi možnost zagovora. Sledi dokazni postopek, to je faza, v kateri pristopajo pred senat oškodovanec, priče in izvedenci in se berejo listine. Pred koncem dokazanega postopka lahko državni tožilec še spremeni obtožnico. Ko je dokazni postopek končan, sledi beseda strank. V njej državni tožilec, lahko pa tudi oškodovanec (čeprav ni stranka), zagovornik in na koncu obdolženec podajo svojo oceno dokazov in predlagajo senatu, kakšno odločitev naj sprejme. Senat se nato umakne na posvetovanje, torej vsi ostali zapustijo dvorano. Odloči tudi, kdaj bo razglasitev sodbe. Tedaj se pred razpravno dvorano spet zberejo stranke, lahko pa tudi javnost, ki jo zadeva zanima, in počakajo, da sodna zapisnikarica okliče zadevo. Nato predsednik senata stoje prebere izrek sodbe, ostali pa ga prav tako stoje molče poslušajo.

Vaša varnost

Če imate kakršnekoli zadržke glede pričanja (npr. da v prisotnosti obdolženca ne morete povedati vsega, kar bi želeli), pa tudi če se na sodišču ne počutite varno, takoj obvestite sodnika (na hodniku pa sodno osebje, npr. osebo pri vpisniku ali varnostnika), ki se bo po potrebi odločil za dodatne varnostne ukrepe.

Zloženka za oškodovance

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.