Za oškodovance

Če ste bili s kaznivim dejanjem oškodovani, imate v kazenskem postopku poseben položaj. Sodišče vas bo povabilo na glavno obravnavo, na kateri boste lahko, če boste tako želeli, tudi sodelovali. 

Ste žrtev kaznivega dejanja?

Če menite, da ste postali žrtev kaznivega dejanja, ali se počutite drugače ogroženega, lahko to prijavite policiji. Če želite, pri tem lahko ostanete anonimni. Za več informacij si oglejte brošuro o pravicah žrtev kaznivih dejanj, kjer so opisane vaše možnosti in pravice ter navedene tudi druge organizacije, ki vam lahko pomagajo, in druge in druge informativne vsebine.

Več o pravicah žrtev kaznivih dejanj si lahko preberete tudi na spletnem portalu gov.si.

žrtev

Vloga oškodovanca

Oškodovanec = oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njen zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.

Kot oškodovanec imate v kazenskem postopku poseben položaj. Sodišče vas bo povabilo na glavno obravnavo, na kateri boste lahko, če boste tako želeli, tudi sodelovali. Če vas bo sodišče na glavno obravnavo povabilo kot pričo, ste se vabilu dolžni odzvati in povedati, kar veste o določenem dogodku. S tem boste sodišču pomagali pri reševanju kazenske zadeve.

Več o vlogi priče lahko preberete na spodnji povezavi:

Na sodišču kot priča

Kot priča ste poklicani na sodišče, da poveste, kar veste o določenem dogodku, in s tem sodišču pomagate pri reševanju določene zadeve.

Več o tem

Med pričanjem ste dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati. Krivo pričanje je namreč kaznivo dejanje.

Osvežite spomin na obravnavane dogodke, pripravite morebitno dokumentacijo ter razmislite, ali boste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženega.

Kot oškodovanec boste v vlogi priče zaslišani v prisotnosti storilca (obdolženca v kazenskem postopku). Zaslišanje je lahko dolgotrajno, udeleženci vam lahko zastavljajo tudi neprijetna vprašanja, prisotnost storilca pa za večino oškodovancev predstavlja dodaten stres. Priporočljivo je, da se kot oškodovanec na to pripravite tako, da omenjene razmere čim manj vplivajo na vas in na vaše pričanje.

Sodišče vam lahko omogoči, da ne pride do neželenega stika z obdolžencem, vendar le, če to ni nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe kazenskega postopka.

Na zaslišanju je lahko prisoten vaš pooblaščenec.

Če ste oškodovanec – žrtev nasilja, mladoletnik ali če to narekujejo posebne okoliščine, je lahko med sojenjem navzoča tudi oseba, ki ji zaupate (npr. predstavnik nevladne organizacije, prijatelj, ki ne bo tudi sam zaslišan v isti zadevi), razen če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe kazenskega postopka ali vašimi koristmi.

Kot oškodovanec imate v kazenskem postopku tudi nekatera druga upravičenja:

  • v postopku lahko uporabljate svoj jezik,
  • med preiskavo lahko opozorite na vsa dejstva in predlagate dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storilec kaznivega dejanja in ugotovi premoženjskopravni zahtevek,
  • na glavni obravnavi lahko predlagate dokaze, z dovoljenjem sodnika postavljate obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, dajete pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajete druge izjave in postavljate druge predloge,
  • lahko si pregledate celoten kazenski spis ter si ogledate dokazne predmete, pri čemer vam lahko sodišče to pravico odreče, dokler niste zaslišani kot priča,
  • lahko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Če se državni tožilec odloči, da ne bo vložil obtožnice ali odstopi od pregona, lahko kazenski postopek začne oziroma nadaljuje oškodovanec kot tožilec. To mora sodišču sporočiti v roku 30 dni od prejema sporočila državnega tožilca.

Kot oškodovanec morate sodišču sporočiti vsako spremembo svojega naslova ali prebivališča. Če tega ne storite in državni tožilec odstopi od pregona, se bo štelo, da vam ni v interesu prevzeti pregona zoper obdolženega.

Uporaba lastnega jezika

Pri sodnih dejanjih in na glavni obravnavi lahko uporabljate svoj jezik. Če sodno dejanje ne teče v vašem jeziku, mora biti zagotovljeno ustno tolmačenje in pisno prevajanje listin ter drugih bistvenih dokumentov. Če menite, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, lahko vložite ugovor.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Za mladoletne oškodovance zakon v določenih primerih zahteva, da imajo pooblaščenca ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje (denimo v postopkih zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper zakonsko zvezo, družino in otroke). V teh primerih bo sodišče mladoletnemu oškodovancu postavilo pooblaščenca po uradni dolžnosti, če si ga ne bo izbral sam.

Povrnitev stroškov

Kadar ste v postopku zaslišani kot priča, imate pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče (pod določenimi pogoji) ter povrnitve nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka (sodišče na vašo zahtevo izda potrdilo za delodajalca). Povračilo morate zahtevati takoj po koncu zaslišanja.

Kot oškodovanec imate v primeru, da je obdolženec s sodbo spoznan za krivega, pravico do povrnitve izdatkov zase in za vašega zakonitega zastopnika ter nagrade in potrebnih izdatkov vašega pooblaščenca. Če vam je sodišče pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti in plačilo stroškov ni naloženo obdolžencu, bodo stroški postavljenega pooblaščenca bremenili proračun.

Oškodovanec kot tožilec mora praviloma povrniti stroške kazenskega postopka, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, če se kazenski postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe, s sodbo, s katero se obtožba zavrne ali s sklepom, s katerim se kazenski postopek ustavi ali obtožnica zavrže.

Premoženjskopravni zahtevek

V kazenskem postopku vam odškodnina za nastalo škodo ne pripada že kar sama po sebi. Če želite, da vam obdolženec povrne škodo, ki ste jo utrpeli zaradi storjenega kaznivega dejanja, morate priglasiti premoženjskopravni zahtevek. O zahtevku bo odločalo sodišče.

Da lahko že kazensko sodišče odloči o vašem premoženjskopravnem zahtevku, morate čim prej navesti, katero obliko povrnitve škode zahtevate, svoj zahtevek čim bolj natančno opredelite (kaj zahtevate, zakaj in koliko) ter predložite dokaze (npr. račune).

Škoda, ki se lahko upošteva, je:

  • zmanjšanje premoženja (navadna škoda, npr. poškodovanje in uničenje predmetov),
  • preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček, npr. zaradi poškodbe ne morete opravljati dela),
  • povzročitev telesnih ali duševnih bolečin (nepremoženjska škoda, npr. zaradi poškodbe je ogroženo vaše življenje, trpite bolečine).
škoda

Če v času zaslišanja še nimate vseh podatkov o vrsti in višini škode, lahko to sporočite do konca postopka, to je do konca predobravnavnega naroka ali do konca glavne obravnave.

Ste vedeli, da lahko sodišču predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

Sodišče lahko o premoženjskopravnem zahtevku odloči v celoti, delno ali sploh ne (ko podatki postopka ne dajejo zadostne podlage za odločitev sodišča). Če sodišče premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca ugodi le delno ali mu ne ugodi, ga s preostankom zahtevka oz. s celotnim zahtevkom napoti na pravdo (to pomeni, da mora oškodovanec vložiti tožbo v novem, pravdnem, postopku, s katero zahteva plačilo škode itd.).

Primer

Vid je v postopku priglasil premoženjskopravni zahtevek, ker je bila pri vlomu v njegovo stanovanje poškodovana oprema v stanovanju. Ker do konca kazenskega postopka škoda še ni bila v celoti ocenjena, sodišče v kazenskem postopku o zahtevku ni odločilo, temveč je Vida napotilo na pravdo. Vid bo moral od storilca s tožbo zahtevati plačilo odškodnine za poškodovano opremo.

Če ste žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali svojec žrtve, katere smrt je bila posledica nasilnega naklepnega dejanja, ste lahko upravičeni do odškodnine po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD). V tem primeru se vam odškodnina izplača iz sredstev države. Informacije o pogojih za priznanje odškodnine in načinu uveljavljanja zahtevka so dostopne na spletni strani Ministrstva za pravosodje.

Kako na sodišče

Na dan vašega zaslišanja se na pot odpravite dovolj zgodaj, da ne boste zamudili zaradi vremenskih ali prometnih razmer.

Na sodišče pridite dostojno oblečeni, ne zakrivajte si obraza oz. ne pokrivajte glave. Ni primerno, da se pred sodnikom pojavite s sončnimi očali na obrazu, kapo ali klobukom na glavi, prav tako niso primerne kratke hlače, bluze z globokim izrezom ali natikači. Na zaslišanje pridite siti, saj prigrizki ali pijača med obravnavo niso dovoljeni.

Nekaj časa vam bo vzel tudi varnostni pregled pri glavnem vhodu, ki je podoben pregledom na letališčih, zato bodite pripravljeni, če boste morali sneti pas ipd. Varnostniku boste morali zaradi nemotenega poteka postopka izročiti mobilni telefon – uporaba slednjega namreč ni dovoljena. Medtem ko boste na sodišču, bo mobilni telefon shranjen pri varnostnikih oz. pravosodnih policistih, vam pa bodo izročili potrdilo ali ključ omarice.

Po varnostnem pregledu lahko varnostnika vprašate za pot do sodne dvorane oziroma prostora, kjer se odvija pričanje, ali pa si pri orientaciji pomagate z zidnimi oznakami in številkami ter napisi pred prostori.

varnostnik

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo - črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Obdolženec sedi na prvi klopi, to je na zatožni klopi. Kadar je obdolženec priveden iz zavoda za prestajanje kazni zapora, bosta ob njem en ali dva pravosodna policista. Državni tožilec sedi na levi strani sodnika, zagovornik pa na  desni strani.

Začne se z ugotavljanjem, kdo je navzoč, predstavitvijo senata, preverjanjem osebnih podatkov, pravnimi pouki obdolžencu. Sledi predstavitev obtožnice in ugovori pravne narave zoper njo, ki jih lahko imata obdolženec in zagovornik. Nato ima obdolženi možnost zagovora. Sledi dokazni postopek, to je faza, v kateri pristopajo pred senat oškodovanec, priče in izvedenci in se berejo listine. Pred koncem dokazanega postopka lahko državni tožilec še spremeni obtožnico. Ko je dokazni postopek končan, sledi beseda strank. V njej državni tožilec, lahko pa tudi oškodovanec (čeprav ni stranka), zagovornik in na koncu obdolženec podajo svojo oceno dokazov in predlagajo senatu, kakšno odločitev naj sprejme. Senat se nato umakne na posvetovanje, torej vsi ostali zapustijo dvorano. Odloči tudi, kdaj bo razglasitev sodbe. Tedaj se pred razpravno dvorano spet zberejo stranke, lahko pa tudi javnost, ki jo zadeva zanima, in počakajo, da sodna zapisnikarica okliče zadevo. Nato predsednik senata stoje prebere izrek sodbe, ostali pa ga prav tako stoje molče poslušajo.

Vaša varnost

Če imate kakršnekoli zadržke glede pričanja (npr. da v prisotnosti obdolženca ne morete povedati vsega, kar bi želeli), pa tudi, če se na sodišču ne počutite varno, takoj obvestite sodnika (na hodniku pa sodno osebje, npr. osebo pri vpisniku ali varnostnika), ki se bo po potrebi odločil za dodatne varnostne ukrepe.

Zaradi zagotavljanja vaše osebne varnosti lahko zaprosite za obveščanje o izpustitvi oziroma pobegu osumljenca oziroma obdolženca iz hišnega pripora ali pripora.

Če vas je strah, da bi razkritje vaše identitete ogrozilo vaše življenje ali zdravje, življenje ali zdravje vaših bližnjih oziroma drugih ogroženih oseb, lahko sodišče odredi različne ukrepe (na primer, da se izbrišejo določenih podatki iz kazenskega spisa, da posamezni podatki niso javno dostopni, da morajo udeleženci postopka ohraniti v tajnosti določene podatke, da se vam določi psevdonim ali da se vas zasliši s pomočjo tehničnih sredstev). V določenih primerih se lahko zaslišanje opravi preko videokonference. O uporabi varnostnih ukrepov bo odločilo sodišče, če bo to potrebno.

Če ste žrtev zelo resnega kaznivega dejanja, kot je denimo trgovina z ljudmi, se lahko odredijo tudi drugi nujni zaščitni ukrepi (na primer fizično varovanje, preselitev, prirejeni osebni dokumenti ipd.).

Če ste žrtev družinskega nasilja, vam lahko pomoč nudijo pristojni centri za socialno delo ali nevladne organizacije. V nepravdnem postopku lahko predlagate, da sodišče povzročitelju izreče katerega izmed ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (na primer prepoved vstopa v vaše stanovanje, prepoved zadrževanja v določeni bližini stanovanja, prepoved zadrževanja in približevanja krajem, kjer se običajno nahajate, prepoved navezovanja stikov z vami ipd.). Za več informacij si oglejte spletno stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in posebno informativno brošuro o ukrepu prepovedi približevanja. Ti ukrepi niso vezani na kazenski postopek in niso odvisni od tega, ali teče sojenje.

Informacije o postopku

Kot oškodovanec ste upravičeni do prejemanja informacij o stanju kazenske zadeve, ki se nanaša na vas. Na sodišču lahko dobite informacijo o kontaktni osebi, s katero lahko komunicirate o svoji zadevi.

Zloženka za oškodovance

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.