Pravdni postopek

V pravdnem postopku sodišče odloča o sporih med strankami. Sporna vprašanja se lahko dotikajo različnih področij: plačilo odškodnine, plačilo obveznosti po pogodbi, izročitev stvari, izselitev, lastništvo nepremičnine itd.

O pravdnem postopku

Pravdni postopek je najbolj tipičen civilni postopek. V civilnih postopkih sodišče ureja razmerja med zasebnimi strankami (ne pa razmerja država - posameznik). 

V postopku nastopata tožeča in tožena stranka. Tožeča stranka postavi svoj zahtevek (npr. plačilo odškodnine), tožena stranka pa temu zahtevku nasprotuje. Tožeča stranka predstavi argumente, zakaj je upravičena do svojega zahtevka, ter jih podkrepi z dokazi, tožena stranka pa predstavi nasprotne argumente ter predlaga dokaze zanje. Sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka odloči o postavljenem zahtevku.

Postopek se zaključi, ko sodišče odloči o sporu. Možnosti so:

  • sodišče ugodi zahtevku,
  • sodišče delno ugodi zahtevku, delno pa ga zavrne ali
  • sodišče v celoti zavrne tožnikov zahtevek.

Sodišče lahko tožbo zavrže, ko ta ni primerna za obravnavo (npr. tožbo vloži oseba, ki ne more biti stranka postopka, če tožba ne vsebuje določnega tožbenega zahtevka - če ta ni oblikovan tako, da bi sodišče lahko o njem odločilo, če tožba in priloge k njej niso vložene v zadostnem številu izvodov).

Na podlagi pravnomočne sodbe lahko tožeča stranka od tožene stranke zahteva izpolnitev obveznosti, določene v sodbi.

Če tožena stranka obveznosti ne izpolni prostovoljno, lahko tožeča stranka vloži predlog za izvršbo.

Za vaš spor je lahko pristojno okrajno ali okrožno sodišče. Katero, je odvisno od tega, kaj zahtevate in koliko:

OKRAJNO SODIŠČE OKROŽNO SODIŠČE
Premoženjskopravni
zahtevek
zahtevek do 20.000 EUR zahtevek nad 20.000 EUR
Drugi zahtevki
  • motenje posesti
  • služnosti in realna bremena
  • najemna in zakupna razmerja
  • družinske zadeve (npr. zakonski spori, varstvo in vzgoja otrok, stiki, preživljanje, očetovstvo in materinstvo)
  • avtorske pravice
  • gospodarski spori

Okrog 1/3 pravdnih zadev na okrožnih sodiščih je rešenih brez naroka.

REK: ACTOR SEQUITUR FORUM REI (Za spor je pristojno sodišče v kraju, kjer prebiva toženi.) Tožbo morate praviloma vložiti pri sodišču, na območju katerega prebiva ali ima sedež tožena stranka.

Udeleženci

Tožeča stranka = oseba, ki vloži tožbo (v tožbi postavi svoj zahtevek).
Tožena stranka = oseba, ki je tožena (nanjo se zahtevek nanaša).
Stranski intervenient = oseba, ki ima pravni interes, da se v pravdi pridruži eni od strank.

Tožnik in toženec želita rešiti spor, stranski intervenient pa ima pravni interes, da v sporu zmaga stranka, ki se ji je pridružil.

Primer

Vid zahteva od Eve plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči. Ker je Eva sklenila zavarovanje, ki pokriva takšen primer, se Evi kot stranski intervenient pridruži še zavarovalnica -– saj ji je v interesu, da sodišče ugotovi, da Eva ni odškodninsko odgovorna.


Vloga sodišča v pravdnem postopku

Sodišče v pravdnem postopku odloča v spornih pravnih razmerjih med strankama. Sodnik:

  • prebere zahtevke strank,
  • ugotovi dejstva, ki so pomembna za odločitev (to pomeni, da izvede dokaze, ki jih predlagajo stranke),
  • poišče pravni predpis, ki ureja to vprašanje,
  • odloči o utemeljenosti zahtevka strank.

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo -– črno togo. Poleg sodnika sedi v razpravni dvorani še sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Kako začeti postopek

Postopek začnete tako, da vložite tožbo na pristojno sodišče.

Za odločanje o večini sporov so pristojna okrajna ali okrožna sodišča. Izjeme so delovni spori (na delovnih sodiščih), socialni spori (na socialnem sodišču) in upravni spori (Upravno sodišče).

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

Vlaganje preko elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

V tožbi morate zapisati, kaj zahtevate od tožene stranke, opisati dejstva, zaradi katerih ste upravičeni do svojega zahtevka, ter navesti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujete.

Ob vložitvi vloge morate plačati sodni takso.

Ste vedeli, da lahko sodišču kot stranka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

Alternativno reševanje sporov

Alternativa postopku je vedno sporazumna rešitev zadeve. To lahko dosežete tudi s pomočjo mediacije, ki vam jo v pravdnih postopkih ponudi sodišče.

Mediacija je postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora.

Če nameravate vložiti tožbo, lahko poskusite doseči sodno poravnavo pri sodišču. Predlog vložite na pristojno okrajno sodišče. V takem primeru je nasprotna stranka povabljena na sodišče, ki jo seznani s predlogom za poravnavo. Stroške takega postopka plača predlagatelj sodne poravnave (ne glede na to, ali je poravnava sklenjena ali ne).

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Kako poteka postopek

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Postopek
  • Tožeča stranka vloži tožbo.

  • Tožba se dodeli v reševanje sodniku.

  • Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).

  • Sodišče tožbo vroči toženi stranki in ji postavi rok za odgovor.

  • Če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, sodišče izda zamudno sodbo, s katero praviloma ugodi zahtevku.

  • Sodišče strankam ponudi mediacijo. Če se stranke z mediacijo ne strinjajo, ali je mediacija neuspešna, se pravdni postopek nadaljuje.

  • Sodišče razpiše narok.

  • Sodišče najprej izvede pripravljalni narok, na katerem se s strankami pogovori o nadaljnjem poteku postopka.

  • Na prvem naroku, ki sledi pripravljalnemu naroku, morate navesti vsa dejstva in dokaze. Sodišče dejstev in dokazov, ki jih boste navedli kasneje, praviloma ne bo upoštevalo.

  • Na nadaljnjih narokih sodišče izvaja dokaze, ki so relevantni za odločitev sodišča (npr. zaslišuje priče, izvedence, prebere listine ...).

  • Sodišče izda sodbo, s katero odloči o zahtevku, in jo pisno pošlje strankam.

  • V nekaterih postopkih sodišče odloči s sklepom (npr. motenje posesti)

  • Stranke prejmejo sodbo praviloma po pošti.

  • Če se ne strinjajo s sodbo, lahko v roku 30 dni vložijo pritožbo.

  • Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sodba postane pravnomočna.

  • Stranke lahko vse do odločitve sodišča sklenejo sodno poravnavo.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Kako se pripraviti na obravnavo?


    Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite. Sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo.

    Na narok pridite pravočasno. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo. Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.

    Če imate opravičljiv razlog, da na narok ne pridete (npr. nenadoma hudo zbolite ali se poškodujete), morate to takoj sporočiti sodišču, najbolje po telefonu.

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečni pravdni postopek je v letu 2017 trajal približno 6 do 12 mesecev.
    Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

    Stroški

    Ob začetku postopka
    Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah in je praviloma odvisna od vrednosti spornega predmeta (višine zahtevka).

    Ob koncu postopka
    Sodišče v sodbi odloči, kdo krije stroške postopka. Praviloma mora svoje stroške in stroške nasprotne stranke pokriti stranka, ki v postopku ni uspela.

    V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve!

    Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

    V pravdnih postopkih je višina sodne takse praviloma odvisna od vrednosti spornega predmeta (višine zahtevka). Sodišče v sodbi odloči, kdo krije stroške postopka. Praviloma mora svoje stroške in stroške nasprotne stranke pokriti stranka, ki v postopku ni uspela.

    Ob predlaganju dokazov mora stranka založiti morebitne stroške oz. položiti predujem za izvedbo dokazov (npr. za izdelavo izvedenskega mnenja, za povračilo stroškov prič).

    PRIMER: Vid je v pravdi zahteval plačilo 900 EUR, med postopkom je predlagal tudi izdelavo izvedenskega mnenja, za kar je vnaprej založil 300 EUR. V postopku je uspel. Nasprotna stranka mu mora plačati zahtevanih 900 EUR, poleg tega pa še povrniti:

    • stroške sodne takse (tar. št. 1111) v višini 30 EUR,
    • stroške zastopanja (odvetnika) ter
    • izdelave izvedenskega mnenja med postopkom.

    Postopek s pritožbo

    Če kot stranka niste zadovoljni s sodbo (menite, da odločitev sodišča ni pravilna), lahko vložite pritožbo.

    Kako vložim pritožbo?

    Vsaka sodba vsebuje podroben pravni pouk - informacije, kako vložiti pritožbo. Ta je praviloma pisna in jo je treba v 30 dneh po prejemu sodbe poslati sodišču, ki je izdalo sodbo. To sodišče bo pritožbo poslalo višjemu sodišču, ki bo o njej odločilo.

    Spori s tujo pravno ali fizično osebo

    Če pravno razmerje med strankami vključuje mednarodni element (na primer če imajo različno državljanstvo ali če ne živijo v isti državi), se lahko uporabi pravo več držav.

    To pomeni, da so za obravnavo zadeve z mednarodnim elementom in odločitev o njej najprimernejša sodišča določene države. Zato se morajo upoštevati nacionalni predpisi, pravo EU, sklenjene bilateralne pogodbe z državami, ki niso članice EU, in konvencije držav, katerih podpisnici sta državi strank v postopku.

    Zloženka o pravdnem postopku

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.