Kazenski postopek

Namen kazenskega postopka je storilcu izreči primerno sankcijo za kaznivo dejanje, če ga je storil, je zanj kazensko odgovoren ter mu je to dokazano.

O kazenskem postopku

Obdolženi kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (ne glede na poročanje s strani medijev, javno mnenje ali govorice).

Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz. Če ste se znašli v kazenskem postopku, jih pozorno spremljajte, iz tega izhaja vaš položaj in naslednji koraki v postopku.

FAZA POIMENOVANJE OBDOLŽENCA
V predkazenskem postopku (preiskavi) pred okrožnim sodiščem Osumljenec
V kazenskem postopku pred okrajnim sodiščem Obdolženec
V kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem
  • pred pravnomočnostjo obtožnice
  • po pravnomočnosti obtožnice


Obdolženec
Obtoženec
Po pravnomočni obsodbi Obsojenec

V letu 2017 so sodišča obsodila največ fizičnih oseb za kazniva dejanja zoper premoženje (39 %), največ pravnih oseb pa zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev (42 %) in zaradi poslovne goljufije (30 %).

Sodišče vas bo o poteku postopka oziroma naslednjem koraku obveščalo v pisni obliki.

Udeleženci v kazenskem postopku

Osumljenec, obdolženec, obtoženec (splošni izraz: obdolženec) = oseba, ki ji je očitano kaznivo dejanje

Zagovornik obdolženca = Oseba, ki brani obdolženca, praviloma odvetnik.

Oškodovanec = Oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena osebnostna ali premoženjska pravica.

Preiskovalni sodnik = Sodnik, ki vodi preiskavo (predkazenski postopek).

Predsednik senata = Sodnik, ki vodi postopek po obtožnici.

Državni tožilec = Oseba, ki obdolžencu očita kaznivo dejanje oziroma zastopa obtožbo. Državni tožilec je državni funkcionar.

Kako začeti postopek, če ste oškodovanec

Vložite kazensko ovadbo na policijo oziroma državno tožilstvo. Od državnega tožilca oziroma sodišča boste prejemali pisanja, ki se nanašajo na vašo zadevo oziroma so pomembna za vaš položaj v postopku. 

Če se državni tožilec ne odloči za kazenski pregon, lahko vložite obtožbo kot tožilec. V takih primerih je smiselno, da oškodovanci poiščejo strokovno pomoč.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli prepričati sodišče). V primeru, ko sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet ali pomoč v konkretnem primeru, je dobro, da poiščete odvetnika.

Odvetniku zaupajte vse o svoji zadevi, prav tako ga izprašajte o predvidenem poteku, morebitni sodni praksi in primerljivih zadevah, predvidenih stroških postopka ter možnostih za uspeh. Odvetnika ali drugega pooblaščenca lahko poiščete pred postopkom, pa tudi med samim postopkom.

some description

Brezplačna pravna pomoč

Če stranki materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.

Več o tem

Predkazenski postopek in preiskava

Kaznivo dejanje v ustni ali pisni obliki prijavi oškodovanec ali ga odkrije policija. Slednja tudi razišče okoliščine dejanja. Pri tem jo v nekaterih primerih usmerja državno tožilstvo. Državni tožilec lahko na sodišče vloži zahtevo za preiskavo. 

Če državni tožilec obvesti oškodovanca, da ne bo vložil zahteve za preiskavo, lahko preiskavo zahteva oškodovanec kot tožilec (o čemer ga državni tožilec predhodno obvesti). Zahtevo mora vložiti pri sodišču v roku 8 dni od prejema obvestila državnega tožilca.

V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze.

Med preiskavo preiskovalni sodnik npr. zasliši obdolženca in ostale vpletene. Po zaključeni preiskavi sodišče državnemu tožilstvu pošlje obvestilo o končani preiskavi skupaj z zbranim gradivom.

Če državni tožilec meni, da obstaja na podlagi zbranega gradiva dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka, vloži obtožnico. Na podlagi obtožnice sodišče začne glavni del kazenskega postopka.

Državni tožilec lahko zahteva, da sodišče začne kazenski postopek tudi brez predhodno opravljene preiskave.

Če se državni tožilec odloči, da ne bo vložil obtožnice ali odstopi od pregona, lahko kazenski postopek začne oziroma nadaljuje oškodovanec kot tožilec. To mora sodišču sporočiti v roku 8 dni od prejema obvestila državnega tožilca.

Postopek po vložitvi obtožnice

Ali se bo naslednja faza odvila na okrajnem ali okrožnem sodišču, je odvisno od višine predpisane sankcije za posamezno kaznivo dejanje. 

Prazna celica OKRAJNO SODIŠČE OKROŽNO SODIŠČE
Višina predpisane zaporne kazni Do 3 leta zapora, denarna kazen Več kot 3 leta zapora
Prazna celica Prazna celica Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, storjena s sredstvom javnega obveščanja
Prazna celica Prazna celica Za postopke zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj

Postopek pred okrožnim sodiščem

Prva faza — preiskava

Sodna preiskava je zaprta za javnost.

Preiskovalni sodnik lahko zaslišuje v svojem sodniškem kabinetu ali v razpravni dvorani. Poleg preiskovalnega sodnika vam lahko vprašanja postavljata tudi odvetnik zastopnik ali državni tožilec.

Druga faza — postopek po vložitvi obtožnice

Po koncu preiskave lahko državni tožilec na sodišče vloži obtožnico. Obtožnica je skupaj z gradivom preiskave po predpisanem postopku dodeljena enemu od sodnikov kazenskega oddelka. Obtožnica se vroči obtožencu in zagovorniku.

Če zoper obtožnico ni bil vložen ugovor ali pa je bil ta zavrnjen, postane pravnomočna.

Predobravnavni narok

Ko postane obtožnica pravnomočna, sodnik razpiše predobravnavni narok, kjer se obtoženec pred sodiščem izjavi o krivdi. Ima dve možnosti:

  • če krivdo prizna in sodnik priznanje sprejme, se takoj opravi še narok za izrek kazenske sankcije,
  • če krivde ne prizna, lahko predlaga še dodatne dokaze, predlaga izločitev listin iz spisa, izločitev sodnika, pove, ali želi, da mu sodi sodnik posameznik.

Ko je o predlogih obdolženca pravnomočno odločeno, je kazenska zadeva zrela za razpis glavne obravnave.

Glavna obravnava


Najpomembnejši del kazenskega postopka je glavna obravnava.

Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze (npr. zasliši priče, pregleda fotografije, prebere mnenje izvedenca itd.). Na podlagi tega sodišče odloči o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji ter drugih ukrepih. Sodnik sodbo izreče na naroku.

Sodnikova naloga je, da je nepristranski in neodvisen, da varuje pravice vseh udeleženih v postopku ter da vodi postopek na njim razumljiv način.

Če se obdolženec izogiba in noče priti na obravnavo, lahko sodišče odredi tudi pripor. To pomeni, da obdolženca policija izsledi in ga izroči zavodu za prestajanje kazni zapora.

Zadeve, v katerih so odrejeni pripor, hišni pripor in podobni ukrepi zoper obtoženca, se obravnavajo prednostno.

Kadar zadeva ni prednostna, lahko zaradi reševanja zadev po vrstnem redu in obremenjenosti sodišča traja dalj časa, da zadeva pride na vrsto za razpis glavne obravnave.

Po koncu glavne obravnave in razglasitvi sodbe sodišče praviloma v roku 30 dni, v zahtevnejših zadevah pa v roku do 90 dni izdela še pisni odpravek sodbe (ta se vroči strankam), v katerem podrobno razloži celotno kazensko zadevo (očitek obdolžencu, potek postopka, povzame dokaze in jih oceni, se opredeli do krivde, obrazloži izrečeno kazensko sankcijo in druge ukrepe).

Sodišče lahko izreče različne kazenske sankcije:

  • zapor,
  • denarna kazen,
  • prepoved vožnje motornega vozila,
  • pogojna obsodba,
  • varnostni ukrepi (npr. obvezno psihiatrično zdravljenje, prepoved opravljanja poklica, odvzem VD, odvzem predmetov).

Na prestajanje kazni zapora vas pozove sodišče naknadno s pozivom.

V primeru obsodilne sodbe lahko o premoženjskopravnem zahtevku odloči sodišče že v kazenskem postopku. Odloči lahko v celoti, delno ali sploh ne (ko podatki postopka ne dajejo zadostne podlage za odločitev sodišča). Če sodišče premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca ugodi le delno ali mu ne ugodi, ga s preostankom zahtevka oz. s celotnim zahtevkom napoti na pravdo (to pomeni, da mora oškodovanec vložiti tožbo – pravdni postopek, v katerem zahteva plačilo škode itd.).

Pritožbeni postopek

Če kot stranka niste zadovoljni s sodbo (menite, da sodišče ni prav odločilo), imate možnost pritožbe. O pritožbi odloča višje sodišče.

Kako vložim pritožbo?

Če je izrečena zgolj pogojna obsodba ali denarna kazen, je treba pritožbo napovedati v roku 8 dni od razglasitve sodbe (na obravnavi povejte, da v tej zadevi napovedujete pritožbo, ali to pisno sporočite na naslov sodišča). Nato sodišče izdela pisno sodbo s celotno obrazložitvijo in jo vroči strankam. Od takrat teče 15-dnevni rok za vložitev pritožbe.

Vsaka sodba vsebuje podroben pravni pouk – informacije, kako vložiti pritožbo. Slednja je praviloma pisna in jo je treba v 15 dneh po prejemu sodbe poslati sodišču, ki je izdalo sodbo. Sodišče bo pritožbo poslalo višjemu sodišču in to bo o njej odločilo.

Na višjem sodišču o pritožbi vedno odloča senat treh sodnikov. Ko višje sodišče odloči o pritožbi, sodbo pošlje okrožnemu sodišču in to jo vroči strankam. Sodba v tej kazenski zadevi postane pravnomočna, ko jo prejme okrožno sodišče.

Koraki postopka


PRIMER KORAKOV V KAZENSKEM POSTOPKU
  • Na policijo ali državno tožilstvo je vložena kazenska ovadba.

  • Državni tožilec obravnava ovadbo in na okrožno sodišče vloži zahtevo za preiskavo.

  • Državni tožilec lahko zavrže ovadbo. Oškodovanec kot tožilec lahko v 8 dneh od prejema sklepa o zavrženju sam vloži zahtevo za preiskavo.

  • Preiskovalni sodnik zbere dokaze (npr. zasliši osumljenega) in zaključi preiskavo ter pošlje kazenski spis državnemu tožilcu.

  • Državni tožilec spis preuči in se odloči, ali bo odstopil od pregona, zahteval dopolnitev preiskave ali pa nadaljeval kazenski pregon in na sodišče vložil obtožnico.

  • Če državni tožilec odstopi od pregona, lahko oškodovanec kot tožilec v 8 dneh sam vloži obtožbo.

  • Sodišče obdolžencu vroči obtožnico. Obdolženec lahko ugovarja v roku 8 dni.

  • Sodišče odloči o morebitnem ugovoru obdolženca. Nato obtožnica postane pravnomočna.

  • Sodišče razpiše predobravnavni narok.

  • Če na predobravnavnem naroku obtoženi prizna krivdo, sledi narok za izrek kazenske sankcije, kjer se mu s sodbo izreče kazen.

  • Če obtoženi krivde ne prizna, sledi glavna obravnava. S sodbo ob koncu obravnave sodišče odloči o obtožnici.

  • Obtoženec, njegov zagovornik ali državni tožilec oz. oškodovanec kot tožilec lahko napove pritožbo v 8 dneh.

  • Sodišče izdela pisno sodbo z obrazložitvijo in jo vroči obdolžencu, zagovorniku, državnem tožilcu in oškodovancu kot tožilcu.

  • Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve, sicer sodba postane pravnomočna.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Kako se pripraviti na obravnavo


    Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite. Sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo. Na narok pridite pravočasno in primerno oblečeni.

    Na narok pridite pravočasno. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo.  Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer  počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.

    Če imate opravičljiv razlog, da na narok ne pridete (npr. nenadoma hudo zbolite ali se poškodujete), morate to takoj sporočiti sodišču, najbolje po telefonu.

    KAKO SE PRIPRAVITI KOT PRIČA ALI OŠKODOVANEC

    Če ste vabljeni kot priča, si osvežite spomin na obravnavane dogodke in pripravite morebitno dokumentacijo. Če ste hkrati tudi oškodovanec, razmislite, ali boste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženega (npr. telesno poškodovani zahteva odškodnino, okradeni zahteva vrnitev ukradenega oziroma odškodnino). Če ga boste, pripravite potrebne podatke, da boste lahko določno navedli in utemeljili zahteve. Pozorno poslušajte pravne pouke, ki vam jih bo povedal sodnik, in mu odkrito povejte, če česa ne razumete.

    Med pričanjem ste dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati. Krivo pričanje je namreč kaznivo dejanje. 

    Ste vedeli, da lahko sodišču kot stranka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

    Protokol na sodišču

    Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo – črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

    Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve. 

    Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

    Državni tožilec sedi na levi strani sodnika, obdolženec z morebitnim zagovornikom pa na desni strani. Kadar je obdolženec priveden iz zavoda za prestajanje kazni zapora, bosta ob njem eden ali dva pravosodna policista.

    Začne se z ugotavljanjem, kdo je navzoč, predstavitvijo senata, preverjanjem osebnih podatkov, pravnimi pouki obdolžencu. Sledijo predstavitev obtožnice in ugovori pravne narave zoper njo, ki jih lahko imata obdolženec in zagovornik. Nato ima obdolženi možnost zagovora. Sledi dokazni postopek, to je faza, v kateri pristopajo pred senat oškodovanec, priče in izvedenci in se berejo listine. Pred koncem dokaznega postopka lahko državni tožilec še spremeni obtožnico. Ko je dokazni postopek končan, sledi beseda strank. V njej državni tožilec, lahko pa tudi oškodovanec (čeprav ni stranka), zagovornik in na koncu obdolženec podajo svojo oceno dokazov in predlagajo senatu, kakšno odločitev naj sprejme. Senat se nato umakne na posvetovanje, torej vsi ostali zapustijo dvorano. Odloči tudi, kdaj bo razglasitev sodbe. Tedaj se pred razpravno dvorano spet zberejo stranke, lahko pa tudi javnost, ki jo zadeva zanima, in počakajo, da sodna zapisnikarica okliče zadevo. Nato predsednik senata stoje prebere izrek sodbe, ostali pa ga prav tako stoje molče poslušajo. Pri kazenski sankciji senat ni vezan na predloge strank.

    some description

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Če ste oškodovanec, lahko sodnik odkloni vašo prošnjo za vpogled v spis, dokler niste bili zaslišani na glavni obravnavi.

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečni kazenski postopek je v letu 2017 na okrožnem sodišču trajal približno 14 mesecev.

    Povprečni kazenski postopek je v letu 2017 na okrajnem sodišču trajal približno 9 mesecev.

    Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

    Stroški

    Stroški postopka zajemajo sodno takso in druge stroške v zvezi s postopkom (npr. stroški zastopanja po odvetniku, stroški izdelave izvedenskega mnenja, cenitve, stroški prič itd.).

    Sodišče sodno takso odmeri na podlagi Zakona o sodnih taksah.

    Med postopkom na sodišču obdolžencu praviloma ni treba plačevati stroškov. Sodišče mu stroške naloži v plačilo šele in samo v obsodilni sodbi.

    Primer

    Vid je obsojen na zaporno kazen 4 leta. Sodišče mu naloži v plačilo še sodno takso v višini 600 EUR (tar. št. 7115). 

    Primer

    Vid je obsojen na pogojno kazen (9 mesecev), sodišče je odločilo tudi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca v višini 500 EUR. Sodišče Vidu naloži v plačilo še sodne takse:

    • 192 EUR (izračunana po tar. št. 7112 in 71113) in 
    • 24 EUR (izračunana po tar. št. 6301 glede na višino zahtevka).

    Zloženka o kazenskem postopku

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.