Kazenski postopek

O kazenskem postopku

Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz. Če ste se znašli v kazenskem postopku, jih pozorno spremljajte, iz tega izhaja vaš položaj in naslednji koraki v postopku.

V letu 2022 (podatki za leto 2023 še niso na voljo) so sodišča obsodila največ fizičnih oseb za kazniva dejanja zoper premoženje (36%), največ pravnih oseb pa za kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost (28%).

Udeleženci v kazenskem postopku

Osumljenec, obdolženec, obtoženec (splošni izraz: obdolženec) = oseba, ki ji je očitano kaznivo dejanje.

Zagovornik obdolženca = oseba, ki brani obdolženca, praviloma odvetnik.

Oškodovanec = oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njen zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.

Preiskovalni sodnik = sodnik, ki vodi preiskavo.

Predsednik senata = sodnik, ki vodi postopek po obtožnici pred okrožnim sodiščem.

Potrdilo o nekaznovanosti

Potrdilo o nekaznovanosti je potrdilo, v katerem je zapisano, da določena oseba ni vodena v kazenski evidenci - to pomeni, da še ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje. Če pa je oseba vodena v kazenski evidenci, bodo v potrdilu zapisani podatki o dosedanjih obsodbah.

Tega potrdila ne izdajajo sodišča, temveč Ministrstvo za pravosodje.

Fizična ali pravna oseba vlogo za izdajo potrdila natisne, izpolni in:

• pošlje po pošti Ministrstvu za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, ali
• pošlje po faksu na št. 01 369 56 25 ali
• jo odda osebno pri varnostniku na sedežu ministrstva ali
• jo odda prek portala eUprava z uporabo digitalnega potrdila - velja samo za fizične osebe.

V vlogi morate obvezno napisati, zakaj potrebujete potrdilo.

Po prejemu vloge vam bo Ministrstvo za pravosodje poslalo potrdilo iz kazenske evidence po pošti na naslov, ki bo naveden v vlogi.

Več o potrdilu si lahko preberete na portalu eUprava.

Vlogo lahko dobite na spletnih straneh gov.si.

Potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku

Sodišča izdajajo potrdila, da oseba ni v kazenskem postopku, za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti (potrdilo iz 143a. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Potrdilo je možno pridobiti v kazenski pisarni vsakega okrajnega ali okrožnega sodišča v času uradnih ur (seznam okrajnih in okrožnih sodišč).

Obrazec za izdajo potrdila dobite na spletnih straneh sodišča ali neposredno na sodišču.

Kako začeti postopek, če ste oškodovanec

Vložite kazensko ovadbo na policijo oziroma državno tožilstvo. Od državnega tožilca oziroma sodišča boste prejemali pisanja, ki se nanašajo na vašo zadevo oziroma so pomembna za vaš položaj v postopku. 

Če se državni tožilec ne odloči za kazenski pregon, lahko vložite obtožbo kot tožilec. V takih primerih je smiselno, da oškodovanci poiščejo strokovno pomoč.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli prepričati sodišče). V primeru, ko sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet ali pomoč v konkretnem primeru, je dobro, da poiščete odvetnika.

Odvetniku zaupajte vse o svoji zadevi, prav tako ga izprašajte o predvidenem poteku, morebitni sodni praksi in primerljivih zadevah, predvidenih stroških postopka ter možnostih za uspeh. Odvetnika ali drugega pooblaščenca lahko poiščete pred postopkom, pa tudi med samim postopkom.

Predkazenski postopek in preiskava

Kaznivo dejanje v ustni ali pisni obliki prijavi oškodovanec ali ga odkrije policija. Slednja tudi razišče okoliščine dejanja. Pri tem jo v nekaterih primerih usmerja državno tožilstvo. Državni tožilec lahko na sodišče vloži zahtevo za preiskavo. 

V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze.

Med preiskavo preiskovalni sodnik npr. zasliši obdolženca in ostale vpletene. Po zaključeni preiskavi sodišče državnemu tožilstvu pošlje obvestilo o končani preiskavi skupaj z zbranim gradivom.

Če državni tožilec meni, da obstaja na podlagi zbranega gradiva dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka, vloži obtožnico. Na podlagi obtožnice sodišče začne glavni del kazenskega postopka.

Postopek po vložitvi obtožbe

Ali se bo naslednja faza odvila na okrajnem ali okrožnem sodišču, je odvisno od višine predpisane sankcije za posamezno kaznivo dejanje. 

Postopek pred okrožnim sodiščem

Prva faza — preiskava

Sodna preiskava je zaprta za javnost.

Preiskovalni sodnik lahko zaslišuje v svojem sodniškem kabinetu ali v razpravni dvorani. Poleg preiskovalnega sodnika vam lahko vprašanja postavljata tudi odvetnik zastopnik ali državni tožilec.

Druga faza — postopek po vložitvi obtožnice

Po koncu preiskave lahko državni tožilec na sodišče vloži obtožnico.Obtožnica je skupaj z gradivom preiskave po predpisanem postopku dodeljena enemu od sodnikov kazenskega oddelka. Obtožnica se vroči obtožencu in zagovorniku.

Če zoper obtožnico ni bil vložen ugovor ali pa je bil ta zavrnjen, postane pravnomočna.

Predobravnavni narok

Ko postane obtožnica pravnomočna, sodnik razpiše predobravnavni narok, kjer se obtoženec pred sodiščem izjavi o krivdi. Ima dve možnosti:

• če krivdo prizna in sodnik priznanje sprejme, se takoj opravi še narok za izrek kazenske sankcije,
• če krivde ne prizna, lahko predlaga še dodatne dokaze, predlaga izločitev listin iz spisa, izločitev sodnika, pove, ali želi, da mu sodi sodnik posameznik.

Ko je o predlogih obdolženca pravnomočno odločeno, je kazenska zadeva zrela za razpis glavne obravnave.

Glavna obravnava

Najpomembnejši del kazenskega postopka je glavna obravnava.

Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze (npr. zasliši priče, pregleda fotografije, prebere mnenje izvedenca itd.). Na podlagi tega sodišče odloči o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji ter drugih ukrepih. Sodnik sodbo izreče na naroku.

Zadeve, v katerih so odrejeni pripor, hišni pripor in podobni ukrepi zoper obtoženca, se obravnavajo prednostno.

Kadar zadeva ni prednostna, lahko zaradi reševanja zadev po vrstnem redu in obremenjenosti sodišča traja dalj časa, da zadeva pride na vrsto za razpis glavne obravnave.

Po koncu glavne obravnave in razglasitvi sodbe sodišče praviloma v roku 30 dni, v zahtevnejših zadevah pa v roku do 90 dni, izdela še pisni odpravek sodbe (ta se vroči strankam), v katerem podrobno razloži celotno kazensko zadevo (očitek obdolžencu, potek postopka, povzame dokaze in jih oceni, se opredeli do krivde, obrazloži izrečeno kazensko sankcijo in druge ukrepe).

Sodišče lahko izreče različne kazenske sankcije:

• zapor,
• denarna kazen,
• prepoved vožnje motornega vozila,
• pogojna obsodba,
• varnostni ukrepi (npr. obvezno psihiatrično zdravljenje, prepoved opravljanja poklica, odvzem VD, odvzem predmetov).

Pritožbeni postopek

Če kot stranka niste zadovoljni s sodbo (menite, da sodišče ni prav odločilo), imate možnost pritožbe. V določenih primerih lahko pritožbo vloži tudi oškodovanec. O pritožbi odloča višje sodišče.

Kako vložim pritožbo?

Če je izrečena zgolj pogojna obsodba ali denarna kazen, je treba pritožbo napovedati v roku 8 dni od razglasitve sodbe (na obravnavi povejte, da v tej zadevi napovedujete pritožbo, ali to pisno sporočite na naslov sodišča). Nato sodišče izdela pisno sodbo s celotno obrazložitvijo in jo vroči strankam. Od takrat teče 30-dnevni rok za vložitev pritožbe.

Na višjem sodišču o pritožbi vedno odloča senat treh sodnikov. Ko višje sodišče odloči o pritožbi, sodbo pošlje okrožnemu sodišču in to jo vroči strankam. Sodba v tej kazenski zadevi postane pravnomočna, ko jo prejme okrožno sodišče.

Koraki postopka

Kako se pripraviti na obravnavo

Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite. Sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo. Na narok pridite pravočasno in primerno oblečeni.

Na narok pridite pravočasno. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo. Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.

KAKO SE PRIPRAVITI KOT PRIČA ALI OŠKODOVANEC

Če ste vabljeni kot priča, si osvežite spomin na obravnavane dogodke in pripravite morebitno dokumentacijo. Če ste hkrati tudi oškodovanec, razmislite, ali boste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženega (npr. telesno poškodovani zahteva odškodnino, okradeni zahteva vrnitev ukradenega oziroma odškodnino). Če ga boste, pripravite potrebne podatke, da boste lahko določno navedli in utemeljili zahteve. Pozorno poslušajte pravne pouke, ki vam jih bo povedal sodnik, in mu odkrito povejte, če česa ne razumete.

Med pričanjem ste dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati. Krivo pričanje je namreč kaznivo dejanje. 

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo – črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve. 

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Državni tožilec sedi na levi strani sodnika, obdolženec z morebitnim zagovornikom pa na desni strani. Kadar je obdolženec priveden iz zavoda za prestajanje kazni zapora, bosta ob njem eden ali dva pravosodna policista.

Začne se z ugotavljanjem, kdo je navzoč, predstavitvijo senata, preverjanjem osebnih podatkov, pravnimi pouki obdolžencu. Sledijo predstavitev obtožnice in ugovori pravne narave zoper njo, ki jih lahko imata obdolženec in zagovornik. Nato ima obdolženi možnost zagovora. Sledi dokazni postopek, to je faza, v kateri pristopajo pred senat oškodovanec, priče in izvedenci in se berejo listine. Pred koncem dokaznega postopka lahko državni tožilec še spremeni obtožnico. Ko je dokazni postopek končan, sledi beseda strank. V njej državni tožilec, lahko pa tudi oškodovanec (čeprav ni stranka), zagovornik in na koncu obdolženec podajo svojo oceno dokazov in predlagajo senatu, kakšno odločitev naj sprejme. Senat se nato umakne na posvetovanje, torej vsi ostali zapustijo dvorano. Odloči tudi, kdaj bo razglasitev sodbe. Tedaj se pred razpravno dvorano spet zberejo stranke, lahko pa tudi javnost, ki jo zadeva zanima, in počakajo, da sodna zapisnikarica okliče zadevo. Nato predsednik senata stoje prebere izrek sodbe, ostali pa ga prav tako stoje molče poslušajo. Pri kazenski sankciji senat ni vezan na predloge strank.

Informacije o postopku

Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

Če ste oškodovanec, lahko sodnik odkloni vašo prošnjo za vpogled v spis, dokler niste bili zaslišani na glavni obravnavi.

Trajanje in stroški

Trajanje

Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

Stroški

Stroški postopka zajemajo sodno takso in druge stroške v zvezi s postopkom (npr. stroški zastopanja po odvetniku, stroški izdelave izvedenskega mnenja, cenitve, stroški prič itd.).

Sodišče sodno takso odmeri na podlagi Zakona o sodnih taksah.

Med postopkom na sodišču obdolžencu praviloma ni treba plačevati stroškov. Sodišče mu stroške naloži v plačilo šele in samo v obsodilni sodbi.

Sodno takso lahko plačate:

• z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
• na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).

Zloženka o kazenskem postopku

Kazenski postopek - zloženka

PDF, 460 KB