Pripor

O priporu

Pripor je ukrep, s katerim se posamezniku odvzame prostost. Kakršenkoli odvzem prostosti izvede policija.

Ker ta ukrep omejuje oz. posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, se sme odrediti le pod posebej določenimi pogoji in mora trajati le najkrajši potrebni čas.

Posameznika se lahko pripre samo, če obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje in je pripor nujno potreben za izvedbo kazenskega postopka ali varnost ljudi. To pomeni, da obstaja nevarnost ali bojazen, da bo obdolženec:

• pobegnil, če se skriva ali če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti,
• vplival na priče ali uničil sledove kaznivega dejanja,
• kaznivo dejanje ponovil, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi.

Postopek

Policijsko pridržanje

Preiskovalni sodnik mora osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost, takoj poučiti o njegovih pravicah v postopku. Osumljenec tako:

• ni dolžan ničesar izjaviti,
• ima pravico do zagovornika,
• ima pravico do uporabe svojega jezika,
• ima pravico, da se o priporu obvesti njegove bližnje.

Tujega državljana je potrebno tudi obvestiti, da se na njegovo zahtevo o odvzemu prostosti obvesti konzulat njegove države.

Preiskovalni sodnik mora osebo, ki ji je bila odvzeta prostost, zaslišati najkasneje v 48 urah.

Prisotnost zagovornika je obvezna. Če si osumljenec ne vzame zagovornika ali izjavi, da ga ne želi imeti, se mu postavi zagovornik po uradni dolžnosti.

Državni tožilec predlaga odreditev pripora, ki mora biti obrazložena.

Pripor

Pripor odredi preiskovalni sodnik s sklepom, v katerem mora navesti razloge za pripor in obrazložiti, zakaj je odreditev pripora nujno potrebna. Sklep mora biti vročen priprti osebi ob odvzemu prostosti oziroma najkasneje v 48 urah po odvzemu prostosti.

Milejši ukrepi so:

• hišni pripor,
• obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča,
• prepoved približanja določenemu kraju ali osebi,
• javljanje obdolženca na policijski postaji,
• varščina.

Pripornik ima pravico do pritožbe zoper sklep o priporu. Pritožbo mora vložiti v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep vročen.

O pritožbi odloča zunajobravnavni senat na okrožnem sodišču. Sodišče mora o pritožbi odločiti v 48 urah.

Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to podani zakonski razlogi. Takoj ko ti prenehajo, ga je treba odpraviti. Ne glede na to lahko pripor traja največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče lahko pripor podaljša največ še za nadaljnje tri mesece.

Če do izteka teh rokov državni tožilec ne vloži obtožnice, je pripornika treba izpustiti.

Po tem, ko je obtožnica vložena, lahko pripor traja še največ 2 leti.

Pripor se praviloma izvaja v zavodih za izvrševanje kazni zapora, vendar ločeno od obsojencev.

Potek postopka

Kakšna je razlika med policijskim pridržanjem in priporom?

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje, ga lahko policija pridrži. Za to ne potrebuje odločbe sodišča, je pa oseba lahko v pridržanju največ 48 ur. Ko ta čas poteče, lahko preiskovalni sodnik odredi nadaljnje pridržanje (največ 48 ur) ali se osebo izpusti.

Pripor kot disciplinski ukrep

Sodišče lahko odredi pripor tudi v primeru, da ni podan noben izmed pripornih razlogov, če se obtoženec očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo. S tem se zagotovi njegova navzočnost na naroku.

V teh primerih pripor lahko traja do objave sodbe, najdlje pa mesec dni.

Hišni pripor

Sodišče lahko odredi hišni pripor, če obstajajo razlogi za pripor, vendar odreditev pripora ni nujno potrebna za varnost ljudi ali za izvedbo kazenskega postopka.

V tem primeru se obdolženec ne sme oddaljiti iz stavbe, kjer prebiva, razen če mu sodišče to izjemoma dovoli, kadar je to neizogibno potrebno zaradi opravljanja dela ali da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine.

Če obdolženec krši prepoved in se brez dovoljenja oddalji iz stavbe, kjer prebiva, lahko sodišče zoper njega odredi pripor.

Izvajanje ukrepa hišnega pripora nadzoruje sodišče, lahko tudi preko policije.