Dedovanje

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere dele zapuščine prejmejo dediči in druge osebe.

O zapuščinskem postopku

Zapuščinski postopek je vezan na izgubo bližnje osebe, zato je lahko čustveno obremenjujoč za vse vpletene.

Sodišče v postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

Postopek se vodi po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice – to pomeni, da se začne tudi v primeru, če ga stranke ne predlagajo. Sodišče vodi ter zaključi postopek, tudi če se stranke ne odzivajo. Zaključi se praviloma z izdajo sklepa o dedovanju, v katerem je navedeno, kaj kdo deduje in kakšen je njegov dedni delež.

Sklep o dedovanju se izda le, če je po zapustniku ostalo premoženje. Če sodišče ugotovi, da zapustnik ob smrti ni imel premoženja, se zapuščinski postopek ustavi.

Upoštevati morate, da sodišče v zapuščinskem postopku odloča le o prenosu premoženja zapustnika na dediče ali druge osebe, in ne o drugih družinskih ali medsebojnih razmerjih.

V letu 2022 so sodišča prejela okrog 24.000 zapuščinskih zadev.

Okrog 85 % zapuščinskih zadev je zaključenih na prvem naroku.

Udeleženci

Dediči = krog oseb, za katere zakon določa, da po zapustnikovi smrti lahko pridobijo njegovo premoženje (dedujejo) na podlagi zakona ali oporoke. Dediči, ki podedujejo premoženje, so odgovorni tudi za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Zakon določa primere, v katerih oporočni oziroma zakoniti dedič zaradi dedne nevrednosti ne more dedovati.

Zakoniti dediči = ko zapustnik ni napravil oporoke, zakon določa, kdo so zakoniti dediči in v kakšnih deležih dedujejo zapustnikovo premoženje. Zakoniti dediči so razvrščeni v tri dedne rede. Če obstajajo dediči v bližjem dednem redu, dediči v bolj oddaljenih dednih redih ne dedujejo.

  • V prvem dednem redu so zapustnikovi potomci in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi (če so že pokojni, pa njihovi potomci).
  • V drugem dednem redu so zapustnikovi starši in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi. Zakonec oziroma partner je v tem dednem redu le, če ni potomcev (če so že pokojni, pa njihovi potomci).
  • V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika (če so že pokojni, pa njihovi potomci).

Oporočni dediči = osebe, za katere je zapustnik v oporoki določil, da dedujejo (praviloma gre za drugačno razdelitev premoženja med zakonitimi dediči, kot bi jim pripadla po zakonu, oz. so v oporoki kot dediči določene osebe, ki niso zakoniti dediči).

Nujni dediči = če obstaja oporoka oz. je zapustnik v oporoki določil drugačen način dedovanja kot ga določa zakon, lahko določeni zakoniti dediči zahtevajo nujni delež. Zakon določa, kolikšen nujni delež pripada posameznemu zakonitemu dediču.

  • Potomci in zakonec lahko zahtevajo ½ zakonitega dednega deleža.
  • Starši lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža. 
  • Stari starši ter bratje in sestre (če so starši pokojni) pa lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža, vendar le, če so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.

Nujni dediči morajo pravico do nujnega deleža uveljavljati v zapuščinskem postopku.

Volilojemnik = oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil kakšno stvar ali pravico (dedič dobi vso zapuščino ali en del zapuščine, volilojemnik pa posebej določeno stvar ali pravico). Volilojemnik ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Primer

Vid je napravil oporoko, v kateri je svojo hišo namenil otrokom (dediči), ženi pa določil dosmrtno služnost stanovanja v hiši (volilojemnica).

Ločitveni upnik = zapustnikov upnik, ki v roku 3 mesecev po smrti zapustnika prijavi terjatev v zapuščinski postopek in predlaga, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja (ločitev zapuščine). V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Takšen upnik ima status stranke v postopku in lahko zahteva plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. Upnik, ki samo prijavi terjatev, pa ni stranka postopka in ga sodišče ne vabi na zapuščinsko obravnavo.

Primer

Po Vidovi smrti je za njim ostala nepremičnina, pa tudi neporavnani stroški njegove namestitve v ustrezno oskrbo. Dom za starejše je te stroške v roku 3 mesecev prijavil in zahteval ločitev zapuščine. Sodišče je zato izdalo sklep o ločitvi zapuščine ter zapuščinski postopek prekinilo in upnika napotilo na vložitev tožbe oziroma predloga za izvršbo. Tako Vidovi dediči do poplačila prijavljene terjatve ne bodo mogli razpolagati z zapuščino. Prav tako se njihovi morebitni upniki ne bodo mogli poplačati iz nepremičnine, dokler se iz nje ne bo poplačal dom za starejše.

Republika Slovenija in občina sta udeleženki postopka le v primeru, da je zapustnik prejemal pomoč po predpisih o socialnem varstvu (dedovanje se načeloma omeji v višini vrednosti prejete pomoči) in če vložita zahtevek za omejitev dedovanja. Republika Slovenija je udeleženka postopka tudi v primeru, ko gre za zapuščino brez dedičev in ni sprožen postopek stečaja zapuščine brez dedičev.

Vloga sodišča

Sodnik nepristransko in neodvisno vodi postopek, v katerem ugotovi, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino ter katere dele zapuščine prejmejo dediči in druge osebe.

Kako se začne postopek

Zapuščinski postopek prične okrajno sodišče po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice. Smrtovnico sestavi matičar na upravni enoti in jo posreduje sodišču, na območju katerega je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Sodišče razpiše obravnavno in nanjo povabi vse znane dediče.

V primeru, da sodišče po smrti pokojnega ni prejelo smrtovnice, lahko sestavo smrtovnice oz. uvedbo zapuščinskega postopka na sodišču predlagajo tudi zainteresirane osebe.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Mladoletne osebe in posebni primeri

Mladoletne osebe zastopajo v postopkih pred sodiščem zakoniti zastopniki (to so starši mladoletnih oseb ali drugi zakoniti zastopniki). V primeru, da teh ni ali da so tudi sami stranke postopka, zastopa mladoletne osebe skrbnik za posebni primer, ki ga določi pristojni Center za socialno delo.

Skrbnik za posebni primer oziroma stalni skrbnik v postopku zastopa tudi osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, oziroma osebe, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in dolžnosti ali za svoje zadeve.

Kako poteka

Potek
  • Smrtovnico sestavi matičar na upravni enoti in jo pošlje pristojnemu sodišču.

  • Zapuščinski postopek se prične, ko sodišče prejme smrtovnico oziroma izve, da je oseba umrla ali bila razglašena za mrtvo.

  • Iz podatkov smrtovnice sodišče pridobi podatke o dedičih, morebitnem obstoju oporoke zapustnika ter o (okvirnem) obsegu zapuščine. Upoštevajoč podatke o obsegu zapuščine, ki izhajajo iz smrtovnice, sodišče opravi uradne poizvedbe o premoženju zapustnika.

  • Ko je posamezna zapuščinska zadeva na vrstnem redu, sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo. O dnevu, uri in kraju zapuščinske obravnave sodišče dediče in druge osebe s pravnim interesom obvesti s pisnim vabilom. Podatki o razpisani zapuščinski obravnavi (datum rojstva in smrti, ime in priimek ter naslov zapustnika in opravilna številka zadeve, kraj, datum in ura obravnave) so dostopni tudi na internetni strani pristojnega sodišča.

  • Sodišče vam pošlje vabilo na prvo obravnavo.

  • Na zapuščinski obravnavi sodišče ugotavlja sorodstveno razmerje zapustnika z dediči oziroma krog oseb, ki so poklicane k dedovanju, morebiten obstoj oporoke zapustnika in obseg zapuščine, prav tako pa sodišče obravnava zahtevke strank. Če je potrebno, je lahko razpisanih več narokov, o katerih so stranke sproti obveščene s pisnim vabilom.

  • Ko je zapuščinska obravnava zaključena, sodišče izda sklep o dedovanju in ga strankam pošlje po pošti (priporočeno).

  • Če se ne strinjajo s sklepom sodišča, lahko v roku 15 dni vložijo pritožbo.

  • Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.

SKLEP POSTANE PRAVNOMOČEN

    Pravice iz sklepa o dedovanju lahko uveljavljate po njegovi pravnomočnosti. Sklep o dedovanju postane pravnomočen po izteku pritožbenega roka, ki znaša 15 dni od vročitve strankam postopka, oziroma v primeru, če je bila vložena pritožba, po odločitvi višjega sodišča o pritožbi.

    Žig, ki potrjuje pravnomočnost, lahko pridobite v času uradnih ur na vpisniku zapuščinskega oddelka sodišča, ki je izdalo sklep o dedovanju. Sodišče lastninsko pravico dedičev na nepremičninah vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, prepis ostalega premoženja zapustnika (npr. avtomobil, prenos stanja na računu pri banki) pa stranke urejajo same.

    Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

    Obravnava


    Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite. Sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo.

    Na narok pridite pravočasno. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo. Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.

    Če imate opravičljiv razlog, da na narok ne pridete (npr. nenadoma hudo zbolite ali se poškodujete), morate to takoj sporočiti sodišču, najbolje po telefonu.

    Stranka pred dvorano počaka na oklic zadeve in vstopi v dvorano, ko je oklicana zadeva, v kateri je vabljena (iz dvorane stopi zapisnikar ter napove zadevo, stranke ipd.).

    Na obravnavi so lahko prisotni in sodelujejo dediči ter druge osebe, ki uveljavljajo pravice iz zapuščine ter jih je sodišče na zapuščinsko obravnavo povabilo z vabilom. Zapuščinske obravnave so javne, kar pomeni, da jim brez posebnega vabila lahko prisostvuje kdorkoli, nima pa javnost pravice aktivno sodelovati v postopku.

    Sodišče od strank postopka (tj. predvsem dedičev) pričakuje, da bodo sodišču podale podatke o sorodstvenem razmerju z zapustnikom in o osebah, ki so poklicane k dedovanju, pa teh podatkov niso sporočile že ob sestavi smrtovnice na upravni enoti. Stranke morajo v nadaljevanju zaradi ugotovitve čiste vrednosti zapuščine in določitve sodne takse posredovati tudi podatke o obsegu in vrednosti zapuščine in višini pogrebnih stroškov ter dolgov zapustnika.

    Ste vedeli, da lahko sodišču predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

    Sodišče nato ugotavlja, kdo so dediči, kaj spada v premoženje (in dolgove) ter kaj dediči dedujejo. Dediče na zapuščinski obravnavi pozove, da podajo dedne izjave in morebitne zahtevke. Dedič namreč lahko sprejme dedni delež (premoženje IN dolgove), lahko pa se odpove dedovanju ali svoj dedni delež odstopi kateremu od sodedičev. Svojo voljo sporoči z dedno izjavo, ki je lahko pisna ali ustna (na zapisnik pred sodiščem) do konca zapuščinske obravnave. Dedna izjava je nepreklicna. Dednih izjav, poslanih po elektronski pošti ali po faksu, sodišče ne more upoštevati.

    Stranke se lahko sporazumejo o delitvi premoženja: to je dedni dogovor.

    Primer

    Vid svojima otrokoma zapusti hišo in avto. Po zakonu bi vsak otrok bil upravičen do polovičnega deleža na hiši in avtomobilu, a se dogovorita, da prevzame en hišo, drugi pa avto.

    Sporna vprašanja:

    V primeru, da so med strankami sporna vprašanja dejanska in nekatera pravna vprašanja (npr. kaj spada v zapuščino, veljavnost oporoke), jih sodišče ne rešuje, temveč prekine postopek in stranke napoti na pravdo.

    Primer

    Vid kot dedič zatrjuje, da je imel pokojni oče tudi sliko večje vrednosti, ki bi morala biti predmet dedovanja. Njegov brat se ne strinja, saj meni, da je slika njegova, ker mu jo je oče podaril. Sodišče enega od njiju napoti na vložitev tožbe (v tem postopku bo sodišče razrešilo vprašanje glede obsega zapuščine).

    Mediacija

    Tudi v zapuščinskem postopku lahko sodišče strankam ponudi postopek mediacije, zlasti v fazi sklepanja dednega dogovora ali v primeru spora o vprašanjih, ki bi lahko privedla do prekinitve postopka ali vplivala na njihov položaj. Večina zapuščinskih postopkov se sicer zaključi na prvi zapuščinski obravnavi.

    Alternativno reševanje sporov – mediacija

    Na sodišču potekajo tudi mediacije. Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. V mediaciji stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora.

    Več o tem

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Stranke komunicirajo s sodiščem pisno, na obravnavi pa ustno. Vlogo stranke lahko prinesejo tudi osebno na sodišče in oddajo na vložišču. Stranka svojih vlog ne more posredovati v spis po elektronski pošti.

    Zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju

    Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, lahko dediči pred sodiščem, ki je vodilo zapuščinski postopek po pokojnem, vložijo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. V predlogu naj predvsem opredelijo obseg naknadno najdenega premoženja in predložijo dokazila o obstoju premoženja ter navedejo njegovo vrednost zaradi odmere sodne takse. Lahko že podajo dedne izjave. Postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju se praviloma vodi pisno in sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave.

    Primer

    Vid po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ugotovi, da je bil zapustnik tudi lastnik nepremičnine, ki ni omenjena v sklepu o dedovanju. To sporoči sodišču in predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

    Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, sodišče oporoko razglasi in obvesti prizadete osebe, ki lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi.

    Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oz. zahteva svoj delež nov dedič, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svoje pravice v pravdi.

    Primer

    Vid je imel nezakonskega sina, ki je šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sodišču sporočil, da je upravičen do dedovanja.

    V primeru, da sodišče pri izdaji sklepa o dedovanju napravi očitno pisno ali računsko pomoto, lahko stranka predlaga izdajo popravnega sklepa.

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečni zapuščinski postopek traja približno 6 mesecev.

    Čas do razpisa zapuščinske obravnave je odvisen od števila zadev, ki jih sodišče obravnava. Večina zapuščinskih zadev se zaključi na prvi obravnavi.

    Stroški

    Dolžnost plačila sodne takse nastane v vsakem postopku. Sodna taksa je določena v Zakonu o sodnih taksah in se odmeri glede na vrednost premoženja, ki jo ugotovi sodišče v postopku.

    V zapuščinskem postopku se sodna taksa odmeri ob koncu postopka, ko sodišče zaključi obravnavo.

    Primer

    Vid je zapustil hišo, avto in denar na računu. Vrednost hiše je 102.000 EUR, avto je razbit, zato je brez vrednosti, na računu pa je 15.000 EUR prihrankov. Sodišče od te vsote odbije pogrebne stroške v višini 1.000 EUR in dolgove v višini 1.000 EUR. Vrednost zapuščine je torej 115.000 EUR. Sodna taksa (tar. št. 9211), ki jo bodo morali plačati dediči, znaša 720 EUR.

    Sodno takso lahko plačate:

    • z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
    • na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).

    Če ne razpolaga z drugimi podatki, sodišče največkrat ugotavlja vrednost nepremičnin z vpogledom v uradno evidenco GURS.

    Dediči morajo praviloma plačati tudi davek na dediščino, ki ga odmerja FURS na podlagi podatkov sodišča. Dediči I. dednega reda pa so oproščeni plačila davka na dediščino.

    Zloženka o dedovanju

    PDF ikona
    Dedovanje - zloženka

    PDF, 435 KB

    Dedovanje s čezmejnim elementom

    Zelo pogosto se zgodi, da ima zapustnik nekaj svojega premoženja v tujini: na primer oseba, ki je živela v Sloveniji, ima nepremičnine v drugi državi članici EU in obratno. V takšnem primeru gre za dedovanje s čezmejnim elementom.

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.