Dedovanje na podlagi oporoke

Z oporoko lahko vsakdo določi, kako in komu naj gre njegovo premoženje po njeni smrti.

Namen oporoke

Zakon določa način dedovanja, ko umrli ni napisal oporoke. Oseba, ki sestavi oporoko (testament), želi sama določiti, kako in komu naj gre njeno premoženje po njeni smrti - praviloma gre za drugačno razdelitev premoženja kot bi se zgodila na podlagi zakona. Če je oporoka sestavljena skladno z zakonom, se s tem prepreči, da bi nastopilo dedovanje na podlagi zakona.

Zapustnik pa pri tej svoji odločitvi ni povsem svoboden. Omejen je z nujnimi deleži dedičev. Ti lahko zahtevajo nujni delež, to je določen delež premoženja, ki bi ga sicer dedovali, če ne bi bilo oporoke.

Udeleženci

Zapustnik = umrla oseba, ki je zapustila premoženje (ki naj se razdeli dedičem).

Dediči = krog oseb, za katere zakon določa, da po zapustnikovi smrti lahko pridobijo njegovo premoženje (dedujejo) na podlagi zakona ali oporoke. Dediči, ki podedujejo premoženje, so odgovorni tudi za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Oporočni dediči = osebe, za katere je zapustnik v oporoki določil, da dedujejo (praviloma gre za določitev drugačnih deležev, kot bi bili določeni na podlagi zakona, oz. so v oporoki kot dediči določene osebe, ki sicer ne bi dedovale).

Nujni dediči = če obstaja oporoka oz. je zapustnik v oporoki določil drugačen način dedovanja kot ga določa zakon, lahko določeni zakoniti dediči zahtevajo nujni delež. Zakon določa, kolikšen nujni delež pripada posameznemu zakonitemu dediču.

Potomci in zakonec lahko zahtevajo ½ zakonitega dednega deleža. Starši lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža. Stari starši ter bratje in sestre (če so starši pokojni) pa lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža, vendar le, če so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.

Nujni delež = delež, do katerega so upravičeni nujni dediči in s katerim zapustnik ne more prosto razpolagati.

Volilojemnik = oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil kakšno stvar ali pravico (dedič dobi vso zapuščino ali del zapuščine, volilojemnik pa posebej določeno stvar ali pravico). Volilojemnik ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Kaj je oporoka?

Oporoka je dokument, v katerem zapustnik določi, kdo naj prejme njegovo premoženje po njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati določena pravila.

Vid je lastnik hiše, v kateri živi s svojo ženo v spodnji etaži, hčerka z družino pa si je uredila mansardo. Vid ima tudi vikend na morju, avto starodobnik in nekaj prihrankov na banki. Vid želi, da v primeru njegove smrti žena in hčerka prejmeta hišo, v kateri živita, žena naj dobi še prihranke, sin pa naj dobi vikend na morju in starodobnika, zato to zapiše v oporoko.

Značilnosti oporoke

Kar je določeno v oporoki, se realizira šele ob zapustnikovi smrti. V času, ko je zapustnik še živ, oporoka nima nobenega učinka.
Pri oporoki gre za zapustnikovo razpolaganje s premoženjem.
Oporoka, v kateri zapustnik izrazi svoje želje, kako naj ravnajo dediči s premoženjem, ki ga prejmejo, ni pravno zavezujoča (npr. hči naj deduje vikend, vendar ga ne sme prodati).
Oporoka je enostranska izjava volje, kar pomeni, da ni potrebno, da bi se z vsebino oporoke kdorkoli drugi strinjal.
Če si po sestavi oporoke zapustnik premisli, lahko že sestavljeno oporoko prekliče ali sestavi novo (v tem primeru je veljavna najnovejša, to je zadnja sestavljena oporoka).
Oporoka je strogo osebno dejanje - napravi jo lahko le zapustnik sam.
Veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon (več o posledicah neveljavnosti in razveljavitvi oporoke glej spodaj.

Zakoniti zastopnik ne more napraviti oporoke za zapustnika. Zapustnik ne more zaupati oporoke pooblaščencu, niti ne more prepustiti drugi osebi, da določi oporočne dediče.

Zapustnik Tone svojemu odvetniku naročil, da naj namesto njega napiše oporoko in v njej določi, kolikšen del premoženja dobi njegov sin Jan in žena Vida, saj pravi, da nima časa, da bi se osebno oglasil v odvetniški pisarni. Odvetnik mu razloži, da se mora oglasiti v pisarni in sam izjaviti voljo, on pa mu lahko pri tem zgolj pomaga.

Oporočni dediči prav tako kot zakoniti dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove.

Kdo lahko napravi oporoko?

Oporoko lahko napiše:

vsak, ki je sposoben za razsojanje, torej razumno, premišljeno ravnati (nerazsodna je npr. oseba, ki je hudo duševno manj razvita) in
je že dopolnil 15 let.

Če ti pogoji niso izpolnjeni, oporoka ni veljavna. Oporoka pa ostane veljavna, tudi če zapustnik kasneje izgubi sposobnost za razsojanje.

Kako sestavim oporoko?

Tudi če zapis ali izjavo imenujemo “oporoka”, to še ne pomeni, da se lahko šteje za oporoko. Oporoka mora biti sestavljena v eni izmed zakonsko določenih oblik, sicer ni veljavna. Zakon natančno določa pogoje in vsebino oporoke.

Lastnoročna oporoka

Gre za izjavo volje, ki jo je zapustnik napisal sam, s svojo roko in jo podpisal. Zapustnik mora znati brati in pisati. Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila sestavljena, vendar pa je datum koristno zapisati zaradi morebitne prejšnje ali kasnejše oporoke. Zapustnik jo lahko sestavi kadarkoli želi.

Pogoj za veljavnost:

da je oporočitelj oporoko napisal sam z lastno roko (s pisalom na papir),
da se je oporočitelj pod oporoko sam podpisal.

Kako naj napišem oporoko?

Za oporoko ne obstaja predpisan obrazec, zato je dovolj, da so v oporoki navedeni:

osebni podatki zapustnika, iz katerih se da določiti, kdo jo je napisal (ime, priimek, naslov, pa tudi EMŠO ali davčna številka, ki pa nista obvezna podatka)
vsebina, in sicer katere osebe naj prejmejo zapustnikovo premoženje (in v kakšnih deležih).

Tudi dediče je koristno določiti z imenom, priimkom in drugimi podatki, iz katerih se da določiti, kdo naj deduje. Premoženje naj bo čim bolj določno opisano. Določiti je potrebno tudi deleže, zlasti v primeru, ko zapustnik želi, da npr. žena in hčerka dedujeta vsaka polovico hiše. Na koncu naj vsebuje datum, kdaj je bila napisana, in podpis.

Vid v oporoki zapiše: "Moja žena Marija Novak, rojena 1.1.1800, stanujoča na Vzorčna ulica 3, 1000 Ljubljana kot moja dedinja prejme trisobno stanovanje s kletjo in garažo na naslovu Ljubljanska ulica 5 v Ljubljani, ID znak 1234-567-89 v celoti, moja hči Vida Novak, rojena 1.1.1830, stanujoča na Vzorčni ulici 5 v Ljubljani in moj sin Janez Novak, rojen 1.1.1835, stanujoč na naslovu Vzorčna ulica 3 v Ljubljani pa kot moja dediča prejmeta vikend na naslovu Na hribu 4 v Izoli, ID znak 1234-111/2, vsak do ½."

Oporoka, ki jo zapustnik ali kdo drugi napiše na računalnik, natisne in nato lastnoročno podpiše, ni veljavna, saj se šteje, da je ni zapisal zapustnik sam.

Če se zapustniku tresejo roke in lahko sam piše, mu lahko nekdo pomaga na način, da mu "vodi roko" in mu tako omogoči, da svojo voljo, kljub tresenju rok, zapiše. Takšna oporoka je veljavna. Oporoka pa ni veljavna, če tretji oporoko napiše namesto zapustnika. V takšnem primeru, ko zapustnik ne more samostojno pisati, je smotrno, da izbere oz. uporabi kakšen drug način za sestavo oporoke.

Pisna oporoka pred pričami

Zapustnik, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko, tako da ob prisotnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino z izjavo poslednje volje in hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Na oporoko se morata podpisati tudi priči. Koristno je, da se k njunima podpisoma pripiše, da se podpisujeta kot priči.

Pogoj za veljavnost pisne oporoke pred pričami:

da obstaja pisna listina (ni pomembno, kako je nastala, npr. jo je zapisal na roko kdo drug, zapisana na računalniku in natisnjena ter kdo jo je napisal (oporočitelj sam, odvetnik, ipd.)),
listino mora oporočitelj podpisati,
oporočitelj mora znati brati in pisati v jeziku, v katerem je oporoka zapisana, ter mora v trenutku sestave oporoke biti tudi dejansko sposoben brati in pisati,
oporočitelj mora podpisati oporoko v prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti, da je to njegova poslednja volja. Obe priči morata biti prisotni istočasno ob podpisovanju in ob izjavi.

Priča ne more biti oseba:

ki ni stara 18 let ali je bila postavljena pod skrbništvo,
ki ne zna brati in pisati,
ki ne razume jezika, v katerem je oporoka sestavljena,
zakonec oporočitelja,
zapustnikovi otroci,
zapustnikovi posvojenci in njihovi otroci,
zapustnikovi starši in posvojitelji,
zapustnikovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in zakonci vseh teh oseb.

Vidovo oporoko je na računalnik natipkala Vidova hči. Vid je oporoko podpisal pred svojo ženo in hčerko. Taka oporoka ni veljavna in se jo lahko izpodbija, saj žena in hčerka ne smeta biti priči.

Oporoka, ki jo na računalnik natipka odvetnik, zapustnik pa jo potrdi najprej v prisotnosti tajnice, nato pa še v prisotnosti druge odvetnice, ki se je vrnila s kosila, ni veljavna, saj morata biti obe priči prisotni hkrati.

Če je priča pri oporoki nekdo, ki to ne bi smel biti, je oporoka izpodbojna, kar pomeni, da lahko zainteresirane osebe (npr. zakoniti dediči) na sodišču izpodbijajo njeno veljavnost. Če so pri tem uspešne, dosežejo, da sodišče oporoke ne upošteva (v tem primeru pride do dedovanja po zakonu).

Sodna oporoka

Sodnik na sodišču lahko sestavi oporoko, ko mu zapustnik ustno pove, kakšna je njegova volja. Sodnik najprej preveri, da gre res za osebo, ki se mu je predstavila (npr. na podlagi osebne izkaznice, potnega lista). Zapustnik sestavljen zapisnik prebere in podpiše, sodnik pa na oporoki potrdi, da jo je zapustnik prebral in podpisal v njegovi navzočnosti.

Če zapustnik ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, je ta oporoka še vedno veljavna, če jo sodnik prebere zapustniku v navzočnosti dveh prič. Nato zapustnik izjavi, da je to njegova oporoka in jo v navzočnosti teh istih dveh prič podpiše ali na njej naredi ročno znamenje. Priči se na oporoko podpišeta.

Kdo ne more biti priča?

Enako kot za priče velja tudi za sodnika.

Določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam ali njihovim bližnjim sorodnikom in zakoncem, so neveljavna (se šteje, da niso zapisana). Tisti, ki mu zapustnik z oporoko zapušča svoje premoženje, torej ne more biti priča pri tej oporoki.

Ustna oporoka

Ustna oporoka se lahko sestavi/izjavi samo v času izrednih razmer, če se zaradi teh izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Takšna oporoka ni vezana na kakšno posebno listino - zapustnik izjavi svojo voljo ustno pred dvema pričama, ki sta hkrati prisotni. Ko izredne razmere prenehajo in preteče 30 dni, ustna oporoka neha veljati.

Pogoj za veljavnost ustne oporoke je, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke zaradi izrednih razmer. Izredne razmere niso objektivne okoliščine (npr. epidemija), ampak okoliščine, zaradi katerih prav ta zapustnik ni mogel sestaviti oporoke v drugi obliki.

Primer

Vid je šel s svojima prijateljema plezat. Med plezanjem je padel in se poškodoval tako hudo, da je mislil, da bo umrl, saj je čutil močne bolečine, krvavel in se ni mogel premikati. Med čakanjem na reševalce je svojo voljo povedal svojima prijateljema. V primeru, da bi Vid umrl, bi njegovo voljo prijatelja lahko sporočila sodišču. V primeru, da bi Vid preživel, pa bi njegova oporoka prenehala veljati v 30 dnevih, odkar so ga rešili s stene.

Za priče pri ustni oporoki velja enako kot za priče pri pisni oporoki, z izjemo:

da je priča lahko tudi oseba, ki ne zna brati in pisati.

Priče pri ustni oporoki morajo brez odlašanja zapisati zapustnikovo izjavo in jo čim prej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem. Pri tem morajo povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je zapustnik izjavil svojo poslednjo voljo. Če priče tega ne storijo, je ustna oporoka še vedno veljavna, vendar obstaja nevarnost, da bodo priče pozabile njeno vsebino ali pa da sodišče ne bo izvedelo za njen obstoj.

Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapusti pričam, njihovim bližnjim sorodnikom ali zakoncem in nekaterim drugim osebam.

Mednarodna oporoka

Oporoka v tej obliki bo priznana v večini tujih držav. Pogoji za veljavnost mednarodne oporoke:

oporoka mora biti pisna (vendar ni treba, da bi jo zapustnik napisal lastnoročno),
oporoka je lahko zapisana v katerem koli jeziku, z roko, na pisalni stroj, natisnjena ipd.
oporoko lahko sestavi zapustniku po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu Republike Slovenije v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik (to so pooblaščene osebe),
zapustnik mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter se podpisati (če pa se je zapustnik že prej podpisal na listino, mora pred pričama potrditi, da je podpis njegov),
če se zapustnik ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše kdo drug,
priči in pooblaščena oseba se morajo ob navzočnosti zapustnika hkrati podpisati in zapisati, da se podpisujejo kot priče oziroma kot pooblaščena oseba,
na koncu oporoke mora pooblaščena oseba zapisati datum.

Kdo ne more biti priča?

Enako kot za priče velja tudi za tolmača, če sodeluje pri sestavi oporoke.

Ni pomembno, ali je priča pri mednarodni oporoki državljan Republike Slovenije ali tujec.

Podpisi morajo biti na koncu oporoke. Če ima oporoka več listov, mora zapustnik podpisati vsakega.

Če se zapustnik ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu kdo drug. Vsak list mora biti oštevilčen.

Podpisov oporočitelja, pooblaščene osebe in priče na mednarodni oporoki ali na potrdilu o mednarodni oporoki ni potrebno kakorkoli overjati, vendar lahko organ, ki odloča o dedovanju, preveri resničnost podpisa pooblaščene osebe.

Kje se mednarodna oporoka hrani?

Zapustnik lahko pred pooblaščeno osebo pove, kje namerava hraniti oporoko. Če to pove, se kraj na zapustnikovo izrecno zahtevo zapiše v potrdilo.

Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v katerem ugotovi, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za mednarodno oporoko.

Notarska oporoka

Je oporoka, ki se sklene pri notarju v obliki notarskega zapisa in ima enako veljavo kot sodna oporoka. Oporoko sestavi notar:

na podlagi ustne izjave zapustnika (zapustnik pri notarju pove, kakšna je njegova volja glede dedovanja) ali
na podlagi že napisane izjave zapustnika (zapustnik k notarju prinese že napisano oporoko, na podlagi katere notar sestavi notarsko oporoko).

Zapustniku notar izroči potrdilo, da se njegova oporoka hrani pri notarju. Zapustnik dobi tudi zapis (odpravek) oporoke. Originalna oporoka se zapečati in se hrani pri notarju, po smrti zapustnika pa se pošlje na pristojno sodišče. Oporoka se vpiše tudi v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, za kar je potrebno plačati posebno takso.

Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka

Slovenskemu državljanu, ki živi v tujini, lahko oporoko na enak način in pod enakimi pogoji kot sodno oporoko sestavi konzularni ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije.

Konzularna oporoka za slovenske državljane v tujini ni obvezna - zapustnik se lahko odloči, da bo v tujini napravil tudi kakšno drugo veljavno obliko oporoke.

Oporoka sestavljena na slovenski ladji

Oporoko sestavi zapustniku po njegovi ustni izjavi poveljnik ladje po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Zapustnik je lahko samo oseba, ki je na slovenski ladji, oporoka pa je veljavna samo 30 dni od vrnitve oporočitelja v Slovenijo.

Ni pomembno, ali je oporočitelj slovenski državljan, tujec, član posadke ali potnik.

Dedovanje na podlagi take oporoke nastopi le, če zapustnik v času, ko je na ladji in še 30 dni od vrnitve v Slovenijo, umre ali če postane oporočno nesposoben.

Oporoka sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka

Ta oblika oporoke pride v poštev samo v času izrednega ali vojnega stanja. V tej obliki lahko poslednjo voljo izjavi samo vojaška oseba, oporoka pa preneha veljati 60 dni od prenehanja izrednega ali vojnega stanja oziroma v roku 30 dni od prenehanja vojaške službe.

Neveljavnost in razveljavitev oporoke

Kdaj oporoka ni veljavna?

Če zapustnik v času sestave oporoke ni bil oporočno sposoben.
Če vsebina oporoke ne odraža zapustnikove volje (ko je zapustnik napravil oporoko:
- zaradi grožnje ali pod prisilo,
- zaradi zvijače ali zato, ker je bil v zmoti).
Ko ne ustreza pogojem za nobeno od zgoraj opisanih oblik oporoke (pri tem ni pomembno, katero obliko je zapustnik hotel),
Če je vsebina oziroma so določila oporoke:
- nemogoča
- nedoločljiva
- je njena vsebina ali podlaga v nasprotju z veljavnimi predpisi in moralnimi načeli.

Primer

Vid je hotel napraviti oporoko pred pričami. Tekst oporoke je lastnoročno napisal in podpisal, nato je pred ženo in hčerko izjavil, da je to njegova oporoka, ti dve sta se na oporoko podpisali kot priči. Vidova oporoka je veljavna, kljub temu, da ne ustreza pogojem za oporoko pred pričami (žena in hčerka ne smeta biti priči), saj izpolnjuje pogoje za lastnoročno oporoko.

Primer

Vid je v oporoki zapisal, naj njegov avto deduje njegova žena. Avto je bil že pred Vidovo smrtjo uničen.

Primer

Vid je v oporoki določil, da svojo zbirko kovancev zapušča sosedu, a ni napisal, kateremu.

Roki za ugovore

Če dedič meni, da so bile pri sestavi oporoke kakršnekoli nepravilnosti, mora na to opozoriti na zapuščinski obravnavi oziroma takoj, ko je za razloge izvedel, obvestiti tudi sodišče. Nekateri ugovori so vezani na rok in jih po poteku časa ni več mogoče uveljavljati.

Razlog	Posledica	Rok za uveljavljanje
oporočitelj ni bil star 15 let ali ni bil sposoben za razsojanje	oporoka je izpodbojna	1 leto od dneva, ko je oseba izvedela za razlog neveljavnosti, vendar najkasneje 10 let od razglasitve
grožnja, sila, zvijača, zmota	oporoka je izpodbojna	1 leto od dneva, ko je oseba izvedela za razlog neveljavnosti, vendar najkasneje 10 let od razglasitve
v nasprotju z veljavnimi predpisi in načeli	oporoka je nična	kadarkoli, sodišče na to pazi tudi po uradni dolžnosti
kadar ima oporoka take napake, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko (npr. ustna oporoka brez prič)	oporoka je nična	kadarkoli, sodišče na to pazi tudi po uradni dolžnosti
oporoka, s katero je oporočitelj razpolagal z nemogočim, nedovoljenim, nedoločenim in nedoločljivim predmetom ali s tujim premoženjem	oporoka je nična	kadarkoli, sodišče na to pazi tudi po uradni dolžnosti
simulirana oporoka (to pomeni, da oporočitelj v resnici sploh ni želel sestaviti oporoke)	oporoka je nična	kadarkoli, sodišče na to pazi tudi po uradni dolžnosti

Ničnost oporoke pomeni, da ima oporoka takšne pomanjkljivosti, da je neveljavna in je sodišče ne upošteva. Oporoka je lahko nična v celoti ali samo delno, če se lahko ohrani vsebina brez pomanjkljivosti.

Razlika med izpodbojno in nično oporoko je v tem, da je potrebno izpodbojnost vedno uveljavljati v zapuščinskem postopku (opozoriti sodišče), saj sodišče brez opozorila ne preverja razlogov za izpodbojnost. Nična oporoka pa je neveljavna sama po sebi, kar sodišče upošteva tudi, brez da bi to kdo uveljavljal v zapuščinskem postopku.

Sprememba oporoke

Zapustnik lahko svojo oporoko kadarkoli v celoti ali samo delno spremeni. To stori tako, da sestavi novo oporoko v eni izmed zakonsko določenih oblik. Koristno je, da se v novi oporoki navede tudi, kaj naj se zgodi s prejšnjo oporoko (ali je neveljavna v celoti ali samo v določenem delu). Če pa zapustnik v novejši oporoki ne omenja prejšnje, bo sodišče upoštevalo najprej novejšo; glede premoženja, ki ga v novejši oporoki ne omenja, pa bo sodišče upoštevalo starejšo.

Vid je sestavil notarsko oporoko, kasneje pa si je premislil in želi svoje premoženje drugače razdeliti. Doma lastnoročno sestavi novo oporoko, v kateri napiše tudi datum sestave in doda, da je prejšnja oporoka neveljavna v celoti. Če bi se med zapuščinskim postopkom pojavil dvom, katera oporoka naj se upošteva, bo sodišče po datumu sestave ugotovilo, katero oporoko je treba upoštevati.

Če bo sodišče prejelo več oporok ter ne bo jasno, katera je zadnja in pomeni pravo voljo zapustnika, bo zapuščinski postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo.

Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

Če zapustnik naredi dve ali več oporok (eno za drugo), to ne pomeni, da starejše oporoke prenehajo veljati. Le če si določbe v oporokah nasprotujejo, velja tisto, kar je določeno v najnovejši oporoki. Starejša oporoka pa ne velja več tudi v primeru, da se v poznejši oporoki to izrecno zapiše.

Vid je napisal oporoko, v kateri je določil, da njegova žena Vida in hčerka Ana dedujeta vsaka polovico hiše, sinu Janu pa zapusti vikend. Nato si je premislil in napisal novo oporoko, v kateri je določil, da vikend dedujeta sin Jan in hčerka Ana, in sicer vsak do polovice. Sodišče bo upoštevalo obe oporoki, in sicer starejšo glede dedovanje hiše, novejšo glede dedovanje vikenda. Žena Vida torej deduje polovico hiše, sin Jan polovico vikenda, hčerka Ana pa drugo polovico hiše in vikenda. Da bi se Vid izognil nesporazumom, kaj je resnično želel, bi lahko v novejši oporoki zapisal, da njegova prejšnja oporoka ne velja in zapisal, da žena in hčerka dedujeta vsaka polovico hiše, vikend pa dedujeta vsak do polovice njegov sin in hčerka.

Kakšen je postopek dedovanja na podlagi oporoke?

Vloga sodišča

O dedovanju na podlagi oporoke se, tako kot o dedovanju na podlagi zakona, odloča v zapuščinskem postopku. Postopek vodi okrajno sodišče. Sodišče postopek začne samo (po uradni dolžnosti) po prejemu smrtovnice – to pomeni, da se postopek izvede ne glede na voljo strank.

Sodišče bo upoštevalo oporoko samo, če je med postopkom seznanjeno, da oporoka obstaja. Sodišče samo preveri obstoj le za nekatere oblike oporok (v Centralnem registru oporok in v sodni hrambi oporok na sodišču, ki vodi postopek), o ostalih pa morajo sodišče obvestiti drugi (npr. svojci zapustnika).

Sodišče v vabilu na zapuščinsko obravnavo dediče pozove, naj sporočijo, ali jim je znano, da je zapustnik napravil oporoko. Tisti, ki najde oporoko, jo lahko pošlje na sodišče po pošti, dediči, stranke zapuščinskega postopka ali oseba, ki jo ima pri sebi, pa jo lahko prinesejo tudi na sodišče ali neposredno na obravnavo.

Smiselno je, da se oporoka čim prej dostavi sodišču, da lahko sodišče pravočasno o njej obvesti vse stranke postopka in vabi že na prvo zapuščinsko obravnavo tudi oporočne dediče.

Centralni register oporok

Pri Notarski zbornici Slovenije je bil vzpostavljen enotni Centralni register oporok, v katerem so podatki:

o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa,
o oporokah, ki so shranjene pri notarju,
o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo,
o sodnih oporokah in
o oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje.

Notarska zbornica Slovenije vodi register oporok kot informatizirano bazo podatkov. Zahteva za vpis ali izpis podatkov se lahko poda elektronsko ali pisno, za vpis pa je potrebno plačati nadomestilo. Več informacij najdete v Registru oporok.

Nujni delež

Zapustnik lahko s svojim premoženjem prosto razpolaga, vendar pa mora upoštevati nujne dediče. Zapustnik ne more brezpogojno pričakovati, da bo njegova oporoka veljavna in upoštevana v celoti, če ne upošteva nujnih dedičev. Lahko pa zapustnik določi, katero premoženje bo nujnim dedičem pripadlo.

Vid ima hišo in nekaj prihrankov na banki. Z oporoko želi Vid vse svoje premoženje zapustiti svoji ženi, hčerki Jani pa ne želi zapustiti ničesar. Vid se mora zavedati, da njegova hčer lahko zahteva nujni delež iz celotnega premoženja. Temu se lahko izogne tako, da hčerki že v oporoki nameni vsaj nujni delež. V oporoki lahko tako določi, da naj njegova hčerka Jana nujni delež prejme iz prihrankov na banki (če ti ne bodo zadoščali za poplačilo nujnega deleža, lahko zahteva Jana tudi delež na preostalem premoženju).

Kdo so nujni dediči?

Nujni dediči so zapustnikovi otroci, posvojenci, starši in zakonec. Nujni delež znaša polovico deleža, do katerega bi bili upravičeni po zakonu.

Nujni dediči so lahko tudi zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, vendar samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje. Nujni delež zanje znaša ⅓ deleža, do katerega bi bili upravičeni po zakonu.

Sodišče samo ne pazi na nujne dediče. Nujni dediči morajo svoj nujni delež zahtevati na zapuščinski obravnavi/pred sodiščem.

Vid ima ženo in dva sina. Njegovo premoženje predstavlja hiša, vikend, avtomobil in prihranki na banki. Po zakonu bi se premoženje razdelilo tako, da bi vsak prejel ⅓ Vidovega premoženja. Vendar je Vid z oporoko vse svoje premoženje zapustil sinovoma. Žena lahko na zapuščinski obravnavi zahteva svoj nujni delež, ki znaša polovico zakonitega, torej 1/6.

Razdedinjenje

Razdedinjenje je način, kako se lahko nujnim dedičem onemogoči dedovanje nujnega deleža. Razdedinjenje je mogoče samo iz določenih razlogov. Zapustnik, ki želi kakšnega dediča razdediniti, mora to jasno zapisati v oporoki. Zapustnik lahko razdedini nujnega dediča le:

1.če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom. Razlog mora biti podan že ob sestavi oporoke.

Vid se je do svojega očeta vedel grdo/nasilno, saj ga je večkrat lasal in ga udaril. Ker je Vid z očetom grdo ravnal, ga je ta v oporoki razdedinil.

2.če je dedič storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika (pa tudi njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše). Razlog mora biti podan že ob sestavi oporoke in se dokazuje s pravnomočno kazensko odločbo.

Vid je svojega očeta tako hudo pretepel, da je bil tudi obsojen zaradi hude telesne poškodbe. Ker je Vid očeta pretepel (in bil zato obsojen), ga je oče v oporoki lahko razdedinil.

3.če se je dedič vdal brezdelju ali nepoštenemu življenju. Razlog mora biti podan ob sestavi oporoke in tudi v času, ko je zapustnik umrl.

Vid je bil občasno v zaporu zaradi tatvin, sicer pa je celo življenje živel na račun svojega očeta, zato ga je ta v oporoki razdedinil.

Razdedinjenje je lahko popolno, kar pomeni, da dedič ne more dedovati niti po zakonu, niti po oporoki. Razdedinjenje pa je lahko po volji zapustnika tudi delno, kar pomeni zmanjšanje nujnega deleža.

Posledice razdedinjenja

Z razdedinjenjem dedič izgubi pravice (delno ali v celoti); pravice drugih dedičev pa se določijo, kot da bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Vid je razdedinil svojega sina Jana, zato bosta Janov delež dedovali Janovi hčerki - tako, kot da bi njun oče Jan že umrl.

Dedna nevrednost

Zakon določa primere, ko (oporočni ali zakoniti) dedič ne more dedovati. To velja za tistega dediča, ki je:

zapustniku poskusil vzeti življenje,
vplival na ali preprečil sestavljanje ali preklic oporoke,
uničil ali skril oporoko,
ponaredil oporoko,
kršil dolžnost preživljanja ali odrekel pomoč zapustniku.

Na vse razloge, razen zadnjega, pazi sodišče po uradni dolžnosti. Na to, da je dedič prekršil dolžnost preživljanja zapustnika ali na odklonitev pomoči, pa morajo opozoriti stranke postopka.

V primeru dedne nevrednosti dediča sodišče kljub izrecnemu zapisu zapustnika oporoke ne more upoštevati.

Stroški sestave oporoke

Pri sodni oporoki nastanejo naslednji stroški:

sestava sodne oporoke - taksa znaša 30 EUR (tar. št. 9301 ZST-1).
hramba oporoke na sodišču - taksa znaša 10 EUR (tar. št. 9302 ZST-1).

Pri notarski oporoki lahko nastanejo stroški za sestavo oporoke, ki se obračunajo po notarski tarifi.

Za sestavo oporoke pri odvetniku lahko nastanejo stroški, ki se obračunajo v skladu z Odvetniško tarifo ali po pogodbi, ki jo sklenete z odvetnikom.

Za vpis oporoke v Centralni register oporok je Notarska zbornica upravičena do nadomestila, ki znaša:

za vpis oporoke plača zapustnik nadomestilo v višini 41,00 EUR + DDV (prvi odst. 11. člena Pravilnika o centralnem registru oporok);
za kasnejši vpis se plača nadomestilo v višini 23,00 EUR + DDV (drugi odst. 11. člena Pravilnika o centralnem registru oporok);
za izpis iz registra plača prosilec nadomestilo v višini 23,00 EUR + DDV (tretji odst. 11. člena Pravilnika o centralnem registru oporok).

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Predlagajte izboljšavo obstoječih vsebin na spletnem mestu Na sodišču ali nove teme, ki bi vas zanimale v povezavi s sodstvom Republike Slovenije.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.