Upravni spor

Upravni spor je sodni postopek, v katerem sodišče preveri zakonitost postopanja oziroma odločitev državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.

O upravnem sporu

Upravni spor je sodni postopek, ki ga sprožite zoper odločitve različnih državnih organov, občine ali nosilcev javnih pooblastil, ko niste zadovoljni z njihovo odločbo.

Predmet spora so najpogosteje odločbe o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči, sklepi o davčni izvršbi, odločbe o odmeri nadomestila za stavbno zemljišče, odločbe o denacionalizaciji itd.

Preden sprožite upravni spor, ki se odvija na sodišču, ste praviloma udeleženi v upravnem postopku, v katerem državni organ, občina ali nosilec javnih pooblastil:

  • odloči o vaši pravici, obveznosti oz. pravni koristi ali
  • bi o tem morali odločiti, a niso, oz. vam odločbe niso vročili, a bi vam jo morali vročiti.

V upravnem postopku odločajo:

  • upravni organi (npr. upravna enota, Finančna uprava, Geodetska uprava, ministrstva) in drugi državni organi,
  • organi samoupravnih lokalnih skupnosti (občinska uprava, župan),
  • nosilci javnih pooblastil
  • izvajalci javnih služb (gospodarske javne službe in službe na področju negospodarstva - komunala, šolstvo, zdravstvo ipd.), ko odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov svojih storitev.

Pot do upravnega spora v primeru, ko se udeleženec ne strinja z odločbo o gradbenem dovoljenju:

  1. odločba upravne enote,

  2. pritožba - vloži se pri upravni enoti, o njej odloča Ministrstvo za okolje in prostor,

  3. odločba Ministrstva za okolje in prostor,

  4. stranka sproži upravni spor na sodišču (tožena je RS).

Primer

Vid se ne strinja z odločbo, s katero je bila zavrnjena izdaja gradbenega dovoljenja. S pritožbo na Ministrstvu za okolje in prostor ni uspel. Vid na Upravno sodišče vloži tožbo proti RS, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor (to je izdalo odločbo na 2. stopnji).

Upravno sodišče odloča predvsem o sporih s področja:

  • odmere davkov, na primer dohodnine,
  • davčnih izvršb,
  • gradbenih dovoljenj,
  • varstva okolja,
  • geodetskih odločb itd.
Upravni spor

Upravno sodišče je v 2022 ugodilo približno 35 % tožbenim zahtevkom.

Udeleženci

Tožeča stranka ali tožnik = oseba, na katero se nanaša dokončni upravni akt.

Tožena stranka ali toženec = država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan.

Primer

Vid se ne strinja z dokončno odločbo, s katero je bila zavrnjena izdaja gradbenega dovoljenja. S pritožbo na Ministrstvu za okolje in prostor ni uspel. Vid na Upravno sodišče vloži tožbo proti RS, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor (to je izdalo odločbo na 2. stopnji).

Vloga sodišča v upravnem sporu

Sodišče praviloma odloča po sodniku posamezniku, v primerih, ki jih zakon posebej določa, pa v senatu treh sodnikov. Sodišče ugotavlja, ali je tožbeni predlog utemeljen.

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo - črno togo. Poleg sodnika sedi v razpravni dvorani še sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton.

Kako začeti postopek

Na upravni spor se pripravite tako, da zberete vso pomembno dokumentacijo, ki se nanaša na vaš primer, ter jo skupaj s tožbo pošljete ali dostavite sodišču.

V tožbi opišete situacijo, svoje navedbe podprete z dokazili (dokumentacijo) in postavite predlog, o katerem naj sodišče odloči.

Koristno je, če si v časovnem zaporedju zabeležite dogajanje in pomembne stvari (gradivo) ter informacije, saj se jih boste kasneje v postopku lažje spomnili. Zapišite in sporočite sodišču podatke o osebah, ki bi vedele kaj povedati o vaši zadevi (priče), predlagate lahko tudi izvedence.

Tožba

Upravni spor se začne s tožbo, ki jo morate vložiti na Upravno sodišče osebno ali jo pošljete tja s priporočeno pošiljko.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripraviti morate en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

Vlaganje prek elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje prek portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

Poleg tega morate v tožbi:

  • navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo (ta akt morate v izvirniku, prepisu ali kopiji tudi priložiti tožbi),
  • navesti tožbene razloge,
  • navesti predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi oz. ugotovi njegova nezakonitost.

V primeru, ko organ ni izdal odločbe, se pred Upravnim sodiščem s tožbo praviloma zahteva izdaja odločbe.

Če tožbo pišete sami, se v njej osredotočite zgolj na bistvo problema. V tožbi na kratko opišite razloge, zakaj se ne strinjate z odločitvijo organa, ki je odločbo izdal. Opisovanje drugih dogodkov ali sporov, ki niso povezani z obravnavano zadevo, zgolj odvrne pozornost od bistva problema in ne vpliva na odločitev sodišča. K tožbi priložite tiste dokumente, za katere menite, da podpirajo vaše razloge. Daljša in obsežnejša tožba ne pomeni večje možnosti za uspeh v postopku.

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Roki

Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek pred upravnimi organi. Tožbo morate vložiti neposredno pisno na sodišče ali priporočeno po pošti (v dveh izvodih in s priloženima dvema izvodoma izpodbijanega upravnega akta, v prepisu ali kopiji). 

Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.

Postopek po korakih

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Potek
  • Na upravno sodišče vložite tožbo.

  • Zadeva se dodeli v reševanje sodniku.

  • Sodišče preizkusi, ali je vloga primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).

  • Sodišče tožbo pošlje tožencu, ki ima do 30 dni časa za odgovor. Sodišču mora predloži tudi upravni spis.

  • Upravni spis je skupek dokumentov, na podlagi katerih je upravni organ izdal izpodbijano odločbo. Tako ima sodišče na razpolago vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odločitev v upravnem postopku.

  • Sodišče praviloma odloči po opravljeni glavni obravnavi, na katero povabi stranke ter morebitne priče, izvedence ipd.; v določenih primerih pa lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), npr. če sodišče odloča le na podlagi listin v spisu in se stranke strinjajo, da se glavna obravnava ne opravi.

  • Sodbo stranke prejmejo po pošti.

  • Zoper sodbo praviloma ni dopustna pritožba, zato postane takoj pravnomočna.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Zaključek postopka

    Upravni spor je zaključen z izdajo sodne odločbe (sodbe ali sklepa), ki jo sodišče pošlje strankam po pošti. Zoper sodbo praviloma ni dopustno vložiti pritožbe.

    Če sodišče vaši tožbi ugodi, najpogosteje odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. To pomeni, da bo moral organ ponovno odločiti o vaši vlogi. Vam kot stranki postopka ni treba vlagati nove vloge, ampak zgolj počakate na novo odločitev ali drugo dejanje v postopku (poziv, vabilo).

    Med postopkom (do izdaje sodbe) lahko umaknete tožbo. V tem primeru sodišče postopek s sklepom ustavi.

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečno upravni spor traja 6 do 12 mesecev.

    Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

    Stroški

    V postopku upravnega spora je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah, in druge stroške (npr. stroški izvedenca ali stroški, ki so jih priglasile priče).

    Sodno takso praviloma plača tisti, ki predlaga (začne) postopek.

    V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve!

    Vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške postopka (npr. stroške odvetnika, stroške postavitve izvedenca).

    Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama.

    Za postopke na splošno znaša sodna taksa 148 EUR (tar. št. 6111), za posamezne vrste upravnih sporov pa so v Zakonu o sodnih taksah določeni tudi višji ali nižji zneski sodne takse.

    Nekateri upravni postopki so izjeme in takse ni treba plačati. Takrat sodišče stranki ne pošlje plačilnega naloga za plačilo takse.

    Če tožeča stranka uspe v postopku, ji stroške postopka povrne tožena stranka, sicer pa sama krije svoje stroške.

    Sodno takso lahko plačate:

    • z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,

    • na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).

    Zloženka o upravnem sporu

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.