Ustava Republike Slovenije

Sodobne države temeljijo na pravnem redu, ki je navadno določen z najvišjim pravnim aktom. V večini držav je značilno, da je najvišji pravni akt v državi ustava. Ustave držav izvirajo iz različnih zgodovinskih in političnih okoliščin, zaradi česar se od države do države razlikujejo.


Ustava RS

Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt v državi. Sedaj veljavna Ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in temelji na Temeljni ustavni listini (TUL), ki je uredila razglasitev Republike Slovenije za samostojno in neodvisno državo in s tem povezana vprašanja, ter zagotovitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustava RS je sestavljena iz uvoda, ki mu pravimo tudi preambula in besedila členov ali drugače rečeno normativnega dela.

Ustava v normativnem delu opredeljuje:

  • človekove pravice in temeljne svoboščine,
  • gospodarska in socialna razmerja,
  • državno ureditev,
  • samoupravo,
  • javne finance,
  • ustavnost in zakonitost,
  • položaj in vlogo Ustavnega sodišča ter
  • postopek za spremembo Ustave.

Tako kot zakone Ustavo sprejema in spreminja Državni zbor, vendar je pri tem potrebno soglasje večjega števila poslancev kot za sprejem zakona. Za spremembo Ustave mora glasovati najmanj dve tretjini vseh poslancev.

Naloga Ustavnega sodišča je predvsem presojanje ustavnosti, državljani pa se lahko nanj obrnejo tudi v primerih, ko so jim bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tega niso uspeli uveljaviti pred rednimi sodišči.

Lahko berljiva Ustava


Lahko berljiva ustava

Lahko berljivo Ustavo Republike Slovenije je leta 2021 izdala Zveza Sožitje. Napisali so jo specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki sodelujejo v Študentski sekciji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. Pri preverjanju razumljivosti besedila so jim pomagali testni bralci, uporabniki Varstveno delovnega centra Želva. Testnim bralcem sta pomagali Milena Starkež in Kosana Jarec. Pri preverjanju besedila jim je pomagala dr. Katja Vadnal iz Zveze Sožitje. Pri preverjanju pravnih razlag, pa jim je pomagal upokojeni vrhovni sodnik mag. Ivan Robnik. Ilustracije je narisal Žan Rode.

Ustava v stripu



Ideja Ustave v stripu je, da se junaka - Miha in Maja - sprehajata po Ustavi, kakor po nekakšni pravljični deželi ali videoigrici in ob različnih členih doživljata razne pustolovščine in spoznanja.

Ustava v stripu je nastala kot skupni projekt Državnega zbora RS in Ustavnega sodišča RS leta 2011 ob 20. obletnici sprejema Ustave Republike Slovenije. Slovenski stripar Zoran Smiljanić ji je v ta namen nadel stripovsko podobo. Člene, ki jih je spremenil v strip, pa sta izbrala profesorja na PF Univerze v Ljubljani dr. Erik Kerševan in dr. Miro Cerar, ki je bil tudi urednik projekta.

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.