Socialni spor

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju tudi: socialno sodišče) odloča o socialnih sporih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov ter socialnih prejemkov.

O socialnem sporu

Zavarovanec oziroma upravičenec mora pred sodnim postopkom sprožiti postopek pred upravnim organom (npr. zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, center za socialno delo). Upravni organ nato z odločbo odloči o zahtevani pravici. Če zahtevi ne ugodi (jo zavrne ali jo iz postopkovnih razlogov zavrže), mora zavarovanec pri tem upravnem organu vložiti pritožbo, o kateri odloča njegov drugostopenjski organ. Ta izda odločbo, ki je dokončna. Če z njo pritožbo zavrne, mora zavarovanec sprožiti socialni spor – v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe mora vložiti tožbo na socialno sodišče.

Tudi v primerih, ko upravni organ ne izda upravnega akta ali če drugostopenjski organ ne izda upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), lahko stranka vloži tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

Socialni spori se praviloma vodijo med:

Tožeča stranka - zavarovanci oziroma upravičenci – fizične osebe,

Tožena stranka - zavodi (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ, Zavod RS za zaposlovanje – ZRSZ), Republika Slovenija (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), centri za socialno delo – CSD.

Primer

Vid vloži zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pri ZPIZ (prvostopenjski organ). Ta izda odločbo, s katero Vidu odmeri starostno pokojnino. Vid se z višino pokojnine ne strinja, zato pri ZPIZ vloži pritožbo. ZPIZ (tokrat kot drugostopenjski organ) izda odločbo, s katero pritožbo zavrne (dokončna odločba). V pravnem pouku odločbe je navedeno, da lahko Vid uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

Socialno sodišče odloča o socialnih sporih s področja:

  • pokojninskega in invalidskega zavarovanja – npr. pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti in invalidske pokojnine, telesne okvare, potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega, plačevanje prispevkov obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznanje in dokup zavarovalne dobe, matična evidenca,
  • zdravstvenega zavarovanja – npr. plačilo zdravstvenih storitev, začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež in nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev, zdraviliško zdravljenje,
  • zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja – npr. pravica do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanje prispevkov za to zavarovanje, prostovoljna vključitev v obvezna zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanje prispevkov,
  • starševskega varstva in družinskih prejemkov – npr. starševski dopust in nadomestilo, pravice iz naslova krajšega delovnega časa, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljen dohodek,
  • socialnih prejemkov – npr. denarna socialna pomoč, varstveni dodatek.

Socialno sodišče na področjih, za katera je pristojno, odloča tudi v sporih o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev (na primer iz naslova brezposelnosti in štipendije) in o povrnitvi škode, ki jo državni organ (npr. CSD, ministrstvo) ali nosilec javnih pooblastil (javni zavod, javni sklad) povzroči zavarovancu (in nasprotno) v okviru zavarovalnega razmerja. Pri teh sporih ni potreben predhoden upravni postopek, temveč se vloži tožba neposredno na socialno sodišče.

Primer: Vid vloži tožbo za povračilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja javnega zavoda. Za odločitev o teh sporih so relevantna zlasti določila obligacijskega prava.

V socialnih sporih ni mediacij.

Sodišče mora v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti, kar je med strankama sporno in od česa je odvisno, ali je zahtevek utemeljen ali ne. Če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, pomembnih za odločitev, lahko izvede dokaz tudi po uradni dolžnosti.

Udeleženci

Tožeča stranka ali tožnik = oseba, ki vloži tožbo (v tožbi postavi svoj zahtevek)

Tožena stranka ali toženec = oseba, ki je tožena (nanjo se zahtevek nanaša)

Izvedenec = strokovnjak s svojega strokovnega področja, ki s svojim strokovnim znanjem pomaga, da sodišče odloči (npr. izvedenec s področja medicine)

Vloga sodišča v socialnem sporu

Sodišče odloča po sodniku posamezniku ali v senatu, ki ga sestavljata sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata. Porotniki se imenujejo izmed kandidatov, tako da je eden iz vrst zavarovancev, drugi iz vrst zavodov. En sodnik porotnik je izvoljen z liste kandidatov zavarovancev, drugi z liste kandidatov zavodov. Porotnike voli Državni zbor Republike Slovenije.


Sodišče presoja, ali je bil postopek pred izdajo dokončne odločbe zakonit in ali je dokončna odločba pravilna in zakonita. Sodišče presoja stanje, kakršno je bilo do dneva izdaje dokončne odločbe.

Protokol na sodišču

Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo – črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi.

Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve. 

Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Več o poteku obravnave lahko preberete tukaj.

Kako začeti postopek

Na postopek se pripravite tako, da premislite o vseh dejstvih, ki so za spor pomembna, in zberete vse dokaze. Dobro je, če si (kronološko) zapišete potek zadeve in pomembne stvari, da se boste vsega lažje spomnili. Pred obravnavo si preberite dokumentacijo in pisanja v zadevi in si osvežite vedenje o njej. Potrebuje podatke o toženi stranki (ime in priimek oziroma naziv, naslov). Zbrano morate imeti dokazno gradivo (dokazi, ki bodo dokazovali vaše navedbe), če boste predlagali zaslišanje prič, morate imeti podatke tudi o teh osebah, da bodo priče lahko povabljene na sodišče.

Postopek začnete tako, da vložite tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Lahko jo pošljete po pošti ali pa jo dostavite osebno na sodišče.

Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:

  • sodišču, ki obravnava zadevo,
  • strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših), 
  • sporni predmet (za kaj gre),
  • ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.

Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Pripravite morati en izvod vloge za sodišče ter po en izvod za vsako stranko v postopku.

Vlaganje preko elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).

V tožbi morate zapisati, kaj zahtevate od tožene stranke (tožbeni zahtevek), opisati dejstva, zaradi katerih ste upravičeni do svojega zahtevka, ter navesti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujete.

Poleg tega morate v tožbi navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo (ta akt pa morate v izvirniku, prepisu ali kopiji tudi priložiti tožbi).

Če v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Zavarovanci, ki na sodišču uveljavljajo priznanje svojih pravic, so posebno občutljiva kategorija zaradi svojega osebnega in družbenega statusa, zato jim sodišče v socialnih sporih (npr. pri oblikovanju tožbenega zahtevka) pomaga bolj kot v drugih postopkih (npr. pravdi). Vendar pa socialno sodišče ne sme dajati strankam pravnih nasvetov.

Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.

Ste vedeli, da lahko sodišču predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?

Zastopanje

Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.

Roki

Tožbo je treba vložiti pravočasno – v roku 30 dni od vročitve odločbe, s katero je drugostopenjski organ odločil o njeni pritožbi (dokončna odločba).

Tožbo je treba vložiti na sodišče, in ne pri upravnem organu, ki je izdal dokončno odločbo!

Postopek po korakih

Postopek
  • Tožeča stranka vloži tožbo.

  • Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke).

  • Če tožba ni primerna za obravnavo, sodišče tožnika pozove s sklepom na popravo.

  • Sodišče tožbo vroči toženi stranki.

  • Tožena stranka mora sodišču, na poziv, dostaviti upravni spis, kjer morajo biti vsa pisanja (vloge stranke, dopisi, odločbe, morebitna zdravstvena in delovna dokumentacija), s katerimi razpolaga tožena stranka.

  • Če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, sodišče v premoženjskih sporih izda zamudno sodbo, s katero ugodi zahtevku, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

  • Sodišče razpiše narok.

  • Sodišče najprej izvede pripravljalni narok, na katerem se s strankami pogovori o nadaljnjem poteku postopka.

  • Sodišče lahko naroke opravi na sedežu v Ljubljani in tudi na zunanjih oddelkih v Novem mestu, Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Kopru, če ima na tem območju stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

  • V sporih o pravicah do in iz invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja je javnost izključena, lahko pa so na naroku navzoče osebe, ki jim na predlog zavarovanca iz upravičenih razlogov to dovoli sodišče.

  • Zavarovanec, ki je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku, pa se to ne šteje za spremembo tožbe.

  • Na nadaljnjih narokih sodišče izvaja dokaze, ki so relevantni za odločitev sodišča (npr. zaslišuje priče, izvedence, prebere listine ...). Če se zavarovanec iz upravičenih razlogov ne more udeležiti naroka, naj to sporoči sodišču. Zaslišanje zavarovanca lahko sodišče izvede tudi v pisni obliki, če se zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ne more udeležiti naroka in temu ne nasprotuje nobena od strank.

  • Sodišče izda sodbo, s katero odloči o zahtevku, in jo v pisni obliki pošlje strankam

  • Stranke prejmejo sodbo praviloma po pošti.

  • Če se ne strinjajo s sodbo, lahko vložijo pritožbo (link: pritožba).

  • Ko poteče rok za pritožbo in ta ni bila vložena, sodba postane pravnomočna.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

    Če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog dejansko stanje med strankama ni sporno, stranki pa sta se glavni obravnavi pisno odpovedali, lahko sodišče odloči tudi brez glavne obravnave. Praviloma je to v zadevah, kjer je sporno pravno vprašanje.

    Informacije o postopku

    Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).

    Zaključek postopka in pritožba

    Postopek se konča z izdajo sodne odločbe, ki jo sodišče praviloma pošlje strankam po pošti.

    Sodišče presoja stanje, kakršno je bilo do dneva izdaje dokončne odločbe. Če ugotovi, da dokončna odločba ni pravilna in zakonita, jo odpravi in sámo odloči o vprašanju (kar pomeni, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi) ali pa naloži upravnemu organu (npr. zavodu, občini) izdajo novega upravnega akta (novo odločitev o zadevi).

    Stranki lahko zoper sodbo vložita pritožbo (v roku 30 dni). Pritožbo stranka pošlje na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče.

    Trajanje in stroški

    Trajanje

    Povprečni socialni spor je v letu 2017 trajal približno 9 mesecev.

    Sodišče rešuje zadeve po vrstnem redu, kot jih prejme v obravnavo. Trajanje postopka je odvisno predvsem od vrste zadeve, zapletenosti zadeve in ravnanj strank.

    Socialno sodišče je zaradi pomembnosti pravic in obveznosti, o katerih odloča, dolžno postopati hitro. Zato tudi v večini zadev pripravljalni narok združi s prvim narokom in opravi samo en ali dva naroka. V izjemnih primerih, npr. ko mora izvedensko mnenje podati več izvedencev različne stroke ali celo izvedenci iz tujine, postopki trajajo dlje.

    68 % socialnih sporov je rešenih v 1 letu ali manj (2017).

    Stroški

    Stroški postopka zajemajo sodno takso in druge stroške v zvezi s postopkom (npr. stroški zastopanja po odvetniku, stroški izdelave izvedenskega mnenja, stroški prič itd.).

    V sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva ni treba plačati sodnih taks. Te je treba plačati le v sporih o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev in odškodninskih sporih. Sodišče sodno takso odmeri na podlagi Zakona o sodnih taksah in je odvisna od višine zahtevka.

    V sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zavod praviloma krije svoje stroške postopka ter stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. Če zavarovanec v sporu uspe, mu je stroške dolžan povrniti zavod, če v sporu ne uspe, pa svoje stroške krije sam.

    Zloženka o socialnem sporu

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.