Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva otrok. Za otroke v rejništvu skrbijo in jih vzgajajo rejniki - osebe, ki niso njihovi starši. Če prenehajo vzroki, zaradi katerih je otrok v rejništvu, se otrok lahko vrne v domače okolje.

Začetek postopka

Postopek se začne na predlog CSD, ki tudi predlaga, kdo naj bo rejnik otroka.

O namestitvi otroka v rejništvo odloča sodišče in pri tem tudi imenuje rejnika.

Sodišče namesti v rejništvo otroka:

za katerega starši ne skrbijo,
če nima svoje družine (na primer, če sta starša umrla),
če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših (na primer starši so hudo bolni, prestajajo zaporno kazen ipd.) ali
če je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi (na primer nasilje v družini).

Z rejništvom se začasno nadomešča starševska skrb. Rejnik nase prevzame skrb za varovanje otroka, za njegovo zdravje, negovanje in oskrbovanje, za njegovo vzgojo, izobraževanje in usposobitev za samostojno življenje.

Čeprav je otrok v rejništvu, pravice in obveznosti staršev ne prenehajo. Starši torej še vedno lahko odločajo o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo otroka. Zaradi varovanja koristi otroka pa lahko sodišče te pravice staršem odvzame oziroma jih omeji.

Sodišče določi tudi stike otroka s staršema in preživnino, ki sta jo dolžna plačevati starša.

O namestitvi v rejništvo sodišče lahko odloči tudi, ko odloča o drugih vprašanjih v zvezi z otrokom:

če je otrok ogrožen (začasna odredba);
o ukrepu odvzema otroka;
ob ukrepu odvzema starševske skrbi;
ob odločanju o vprašanju varstva in vzgoje otroka.

Kdo lahko opravlja funkcijo rejnika, odloča CSD in ministrstvo, pristojno za družino. Več o tem na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Otroka lahko sodišče namesti v rejništvo tudi k sorodnikom ali drugim osebam, ki nimajo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnost. V takem primeru mora sodišče:

zaslišati sorodnika oziroma drugo osebo in pridobiti njeno soglasje ter
pridobiti mnenje CSD glede primernosti te osebe in mnenje o tem, ali je takšna oblika rejništva v otrokovo korist.

Prenehanje rejništva

Rejništvo preneha z otrokovo polnoletnostjo.

Pred polnoletnostjo otroka pa sodišče odloča o prenehanju rejništva:

če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejništvo ali
če je otrok usposobljen za samostojno življenje ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost (to lahko predlaga tudi rejenec sam, če je dopolnil 15 let).

Postopek za prenehanje rejništva se praviloma začne na predlog CSD.

Rejništvo je možno tudi po polnoletnosti otroka:

če rejenec zaradi motenj v duševnem ali telesnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje in delo ter če rejenec in skrbnik s tem soglašata ali
če rejenec soglaša, da ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, vendar v teh primerih najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Namestitev otroka v rejništvo z namenom posvojitve

Gre za primere, kjer sodišče (začasno) odloči o rejništvu, poleg tega pa s pomočjo CSD išče primernega posvojitelja (pri tem uredi tudi vprašanje stikov in plačila preživnine).

Taka namestitev pride v poštev zlasti za zapuščene novorojenčke ter za druge otroke, v primerih, ko sodišče staršem izreče odvzem starševske skrbi.

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.

Predlagajte izboljšavo obstoječih vsebin na spletnem mestu Na sodišču ali nove teme, ki bi vas zanimale v povezavi s sodstvom Republike Slovenije.

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.