Ukrepi za varstvo koristi otroka

Ta škoda pa je ali naj bi nastala:

• zaradi ravnanja staršev ali
• kot posledica otrokovih psihosocialnih težav (npr. vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju).

Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

Sodišče bo pri odločanju upoštevalo načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo uporabilo ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev.

Vrste ukrepov:

1. Nujni odvzem otroka
2. Začasne odredbe
3. Drugi ukrepi (trajnejši)

Predlagatelji:

• eden od staršev,
• otrok, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj,
• skrbnik otroka,
• CSD,
• državni tožilec ali
• sodišče po uradni dolžnosti.

Vloga sodišča:

• sodišče ugotavlja ali je otrok ogrožen in
• upošteva otrokovo mnenje.

Nujni odvzem otroka

Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep.

Protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve odločbe o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo

Odvzem otroka se lahko izvede na dva načina:

Odvzem otroka kot ukrep trajnejše narave

Otrok je tako ogrožen oziroma mu grozi, da mu bo nastala škoda, vendar ogroženost ni tako huda, da bi bilo treba odvzem izvesti takoj.

Preden se izreče ta ukrep, je treba izvesti milejše ukrepe, če je možnost, da bodo ti učinkoviti, saj je odvzem otroka staršem eden izmed najstrožjih ukrepov omejitve starševske skrbi.

Več o tem

Nujni odvzem

Nujni odvzem otroka se izvede, ko je otrok tako hudo ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz okolja, v katerem je. Ta ukrep je časovno omejen in podvržen sodni kontroli.

Postopek poteka na naslednji način:

• CSD ugotovi, da je otrok tako hudo ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz okolja, in otroka odvzame;
• CSD otroka namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, v najhujših primerih je lahko otrok najprej tudi hospitaliziran;
• v roku 12 ur mora CSD pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka;
  CSD v predlogu za odvzem otroka staršem in namestitvijo k drugi osebi, v rejništvo, krizni center ali zavod navede, h kateri drugi osebi, h kateremu rejniku ali v kateri krizni center ali zavod naj se otroka namesti.

• sodišče mora o predlogu odločiti najkasneje v 24 urah.

Če sodišče predlogu CSD sledi in izda začasno odredbo, mora CSD nato v 7 dneh od izdaje začasne odredbe vložiti predlog za izrek ukrepa trajnejše narave.

Če sodišče staršem odvzame otroka, v začasni odredbi uredi tudi stike otroka s staršema; sodišče običajno stike omeji, v skrajnem primeru pa jih tudi odvzame.

Začasne odredbe

Sodišče izda začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen in koristi otroka terjajo nujno ukrepanje.

Začasno odredbo lahko sodišče izda:

• pred uvedbo postopka za izdajo končne odločbe (npr. glede odvzema otroka);
  Če sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka (za izdajo odločbe o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja), mora biti postopek uveden v 7 dneh od izdaje začasne odredbe, sicer sodišče ustavi postopek.

  Primer: Sodišče na predlog očeta odloči, da se z začasno odredbo uredijo stiki otroka z materjo, tako da potekajo pod nadzorom CSD. Hkrati sodišče napoti očeta na vložitev predloga za ureditev stikov otroka z materjo, kar mora oče storiti v 7 dneh od prejema sklepa sodišča.

• med postopkom;
  Primer:
  

  a) Sodišče vodi postopek za določitev preživnine. Otrok živi pri materi in oče k preživljanju otroka ne prispeva ničesar. Mati predlaga, da sodišče odloči o začasni preživnini, ki naj jo oče plačuje za otroka, ker za otroka sama skrbi in je v težkem finančnem položaju. Sodišče z začasno odredbo določi, da je oče že tekom postopka dolžan plačevati začasno preživnino.

  b) Sodišče odloča o tem, komu bo otroka zaupalo v varstvo in vzgojo. Tekom postopka je treba otroka vpisati v osnovno šolo, soglasja o tem, katero šolo naj otrok obiskuje, pa starša ne dosežeta. Oče zato vloži predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče odloči o začasnem soglasju. Z izdajo začasne odredbe sodišče nadomesti soglasje matere za vpis otroka v šolo.

• po zaključku postopka in pred pravnomočnostjo zadeve
  

  Primer: Sodišče odloči, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi in uredi stike otroka z očetom. Zaradi pritožbe bo zadevo reševalo višje sodišče, mati pa do odločitve o pritožbi noče dovoliti stikov otroka z očetom. Oče sodišču predlaga izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče uredi stike za čas do odločitve višjega sodišča. Sodišče z izdajo začasne odredbe odloči o izvrševanju stikov za čas do odločitve višjega sodišča.

Začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča.

Tekom postopka lahko sodišče izda nove začasne odredbe (na predlog udeležencev postopka ali brez predloga).

Začasno odredbo lahko izda sodišče na predlog:

• otroka, ki je starejši od 15 let,
• starša, če mu ni odvzeta starševska skrb ali
• CSD.

Lahko pa jo sodišče izda tudi po uradni dolžnosti.

Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo:

• s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod;
  
  Kadar sodišče z začasno odredbo otroka odvzame, imenuje drugo osebo, krizni center, rejnika ali zavod, kjer se otroka začasno namesti.

• o vstopu v stanovanje ali druge prostore, v katerih se otrok nahaja, proti volji staršev;
• o prepovedi ali omejitvi stikov;
• o načinu izvajanja stikov;
  Najpogosteje sodišče z začasnimi odredbami ureja stike otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi.
  
  Pri odločitvah glede stikov sodišče pogosto ureja stike že tekom postopka, da ne pride do odtujitve otroka od starša.

• o vzgoji in varstvu otroka;
  
  Sodišče z začasno odredbo zaupa mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo enemu staršu samo v nujnih primerih, ko je otrokova korist tako ogrožena, da je treba o tem odločiti že tekom postopka.

  Otroku je praviloma v korist, da varstvo in vzgojo izvajata oba starša. Če to ni mogoče, pa se v končni odločbi o varstvu in vzgoji zaupa otroka tistemu staršu, za katerega sodišče ugotovi, da ima boljše možnosti za izvajanje varstva in vzgoje.

• o preživljanju otroka;
• o prepovedi prehoda državne meje z otrokom;
• o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
• o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo;
• o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
• o zdravniškem pregledu ali zdravljenju;
  Začasno odredbo, s katero sodišče odredi pregled oziroma zdravljenje otroka, sodišče izda, če ugotovi, da bi otrok moral biti nujno zdravljen, pa starša s tem ne soglašata oziroma pri otroku ne uvidita hudih težav (primer: sodišče odredi hospitalizacijo otroka zaradi anoreksije).
  Če je otrok dopolnil 15 let, je treba pridobiti njegovo soglasje, saj ima pravico odločati, če je dovolj zrel za odločanje o sebi. Kadar otrok z izdajo začasne odredbe ne soglaša in bi to lahko ogrozilo njegovo zdravje ali celo življenje, sodišče ne upošteva otrokovega mnenja.
• druge začasne odredbe, ki so smiselne glede na okoliščine primera (npr. o vpisu otroka v šolo).

Stiki pod nadzorom

Sodišče stike pod nadzorom CSD določi:

• zaradi ponovne vzpostavitve stikov (po daljši prekinitvi stikov morata otrok in starš ponovno vzpostaviti stike - CSD pomaga, svetuje);
• v primeru ogroženosti otroka (na primer, če obstaja sum spolne zlorabe - CSD nadzoruje in spremlja stik);
• v primeru, če je starš v zaporu, otrok pa ni dovolj star, da bi stike s staršem izvajal sam;
• v primerih, ko so trditve staršev o navezanosti otroka na drugega starša nasprotujoče (da preveri, kakšna je navezanost otroka na roditelja, oziroma kako otrok roditelja sprejema - CSD spremlja stik).

V vseh teh primerih CSD poda poročilo o poteku stikov in mnenje glede nadaljnjih stikov.

Stiki se lahko izvajajo le na podlagi začasne odredbe. Izvršujejo se pod nadzorom strokovne osebe CSD ali zavoda, v katerega je otrok nameščen, in sicer največ dve uri na teden. Tako določeni stiki lahko trajajo največ 9 mesecev, po preteku tega časa pa mora sodišče odločiti, ali so stiki otroku v korist in na kakšen način.

Ukrepi trajnejše narave

Ukrepi, s katerimi se poseže v starševsko skrb, da bi, glede na ogroženost otroka, dovolj zavarovali njegove koristi.

Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja CSD izdela načrt pomoči družini in otroku (družinska terapija, zdravljenje odvisnosti, ipd.).

Kdo predlaga izrek ukrepa trajnejšega značaja:

• CSD, ki predlaga tudi način spremljanja ukrepa na CSD;
  Če izrek ukrepa predlaga CSD, lahko v predlogu tudi navede, kako naj se ukrep izvede (npr. katera upravičenja naj se staršem omejijo, katero osebo naj sodišče imenuje za skrbnika otroka, h kateri drugi osebi, h kateremu rejniku ali v zavod naj se otroka namesti.

• lahko ga izreče sodišče po uradni dolžnosti.

Ko sodišče izreče ukrep trajnejšega značaja, ki je vezan na časovno obdobje, določi čas njegovega trajanja. Izjema so ukrepi, ki se lahko izvedejo le enkrat ali so trajni (odvzem starševske skrbi, odvzem pravice do stikov, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju).

Pri vsakem ukrepu je posebej določeno, koliko časa lahko traja in kako CSD preverja izvajanje.

V postopkih, v katerih sodišče odloča o ukrepih trajnejšega značaja, udeleženci postopka ne morejo skleniti sodne poravnave in sodišče vselej odloči s sklepom.

Omejitev starševske skrbi

je najblažji od ukrepov.

a) Sodišče lahko omeji starševsko skrb obema staršema ali enemu od njiju, npr.:

• prepove staršem zastopanje otroka pred sodiščem ali drugimi organi,
• prepove staršem izpis otroka iz šole,
• prepove pretirano obremenjevanje otroka s prostočasnimi aktivnostmi,
• prepove staršem vzeti otroka iz bolnišnice ali
• staršem omeji razpolaganje z otrokovim premoženjem (lahko odloči, kako mora starš razpolagati s preživnino, ki jo prejme od drugega starša, lahko prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja).

b) Sodišče CSD naloži, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi – CSD staršem svetuje, jih opozarja in jima pomaga, da izboljšata kakovost varstva in vzgoje svojega otroka. Sodišče v tem primeru določi, kako pogosto naj CSD izvaja nadzor.

Primer:
Sodišče ugotovi, da otrok ne obiskuje šole in da starša zanemarjata skrb za otroka; sodišče CSD naloži, da tedensko preverja, če starša otroka redno vozita v šolo in kako skrbita za otroka.

Ukrep omejitve starševske skrbi lahko traja največ 1 leto. Če omejitev ni več potrebna, sodišče ne izreče novega ukrepa, sicer pa lahko ukrep podaljša ali ga ponovno izreče, lahko pa izreče tudi strožji ukrep.

Sodišče v odločbi določi, kako pogosto (npr. dnevno, tedensko) naj CSD izvaja nadzor. CSD je dolžan sodišču pošiljati poročila.

Odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju

sprejme sodišče, kadar je otrokovo življenje ogroženo ali je huje ogroženo njegovo zdravje in starša ne soglašata z zdravniškim pregledom ali zdravljenjem. Otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen ter posledice svojih ravnanj, ima pravico odločati o sebi in ga mora sodnik o tem seznaniti. Sodišče v teh primerih odloči s sklepom.

Primer:
Otrok je tako podhranjen in zanemarjen, da so že izkazane resne posledice na njegovem zdravju. Sodišče na predlog CSD odloči o trajnejšem ukrepu zdravljenja otroka.

Omejitev ali odvzem pravice do stikov

Ta ukrep se izreče, če je otrok zaradi stikov ogrožen in če stiki niso v njegovo korist.

Sodišče stike lahko:

• omeji (na primer tako, da potekajo brez osebnega srečanja: preko pisem, po elektronski pošti, z uporabo družbenih omrežij),
  Primer: Otrokov starš je v zaporu. Sodišče ugotovi, da otroku osebni stiki niso v korist, zato stike omeji tako, da so le preko pisem.
• odvzame (stikov ni).
  Primer: Sodišče ugotovi, da starš na stikih izvaja psihično in fizično nasilje nad otrokom, zato stike prepove oziroma jih odvzame.

Odvzem otroka staršem

Sodišče otroka izloči iz družine, kadar ugotovi, da starši ne zagotavljajo pogojev za normalen fizični in psihični razvoj otroka.

Sodišče hkrati odloči o namestitvi otroka k drugi osebi (ki je lahko tudi sorodnik), v rejništvo ali v zavod.

Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da enega ali obeh staršev ne seznani s tem, kam bo otrok nameščen (staršem vroči odločbo brez navedbe podatka, kam je otrok nameščen).

Ukrep traja največ 3 leta. V tem času morajo starši odpraviti vzroke, ki so pripeljali do otrokove ogroženosti (na primer zdravljenje odvisnosti od drog). Staršem nudi pomoč in podporo tudi CSD.

Podaljšanje ukrepa je možno le izjemoma, kadar se pričakuje, da se bo otrok lahko kmalu vrnil nazaj v družino.

Otrok se vrne v družino le, če starša izkažeta, da lahko ponovno prevzameta skrb za otroka.

V nasprotnem primeru mora sodišče po poteku ukrepa zavarovati otrokovo korist in mu zagotoviti trajno nadomestno varstvo, zato lahko staršem odvzame starševsko skrb in s tem za otroka odpre možnost posvojitve.

Ko sodišče odloči o odvzemu otroka staršem, hkrati odloči tudi o preživnini, ki jo starša morata plačevati (preživnino morata starša plačevati na poseben otrokov račun, ki ga odpre otrokov skrbnik), stikih otroka s staršema (sodišče lahko stike omeji ali začasno odvzame pravico do stikov). Sodišče ob odvzemu otroka staršema omeji tudi starševsko skrb. V takem primeru otroku postavi skrbnika (npr. materi mladoletnega otroka sodišče prepove upravljanje s preživnino, ki jo prejme od otrokovega očeta, in v tem obsegu postavi otroka pod skrbništvo).

Namestitev otroka v zavod

Ta ukrep izreče sodišče zaradi otrokovih psihosocialnih težav (vedenjskih, čustvenih, učnih ali drugih) in ko starši ne zmorejo skrbeti zanj. Ta ukrep je možen le ob soglasju staršev.

V sklepu sodišče imenuje zavod, v katerega se otroka namesti.

Ukrep traja največ 3 leta, lahko pa se podaljšuje.

Sodišče hkrati odloči tudi o preživnini, ki jo starša morata plačevati (preživnino morata starša plačevati na poseben otrokov račun, ki ga odpre otrokov skrbnik), stikih otroka s staršema (stiki se lahko izvajajo v polnem obsegu, lahko pa jih sodišče delno ali popolnoma omeji).

Sodišče ob namestitvi otroka v zavod staršema lahko omeji tudi starševsko skrb. V takem primeru otroku postavi skrbnika (v omejenem obsegu, t. j. samo v delu, v katerem je starševsko skrb omejilo).

Primer:
Sodišče staršema omeji starševsko skrb s tem, da jima prepove upravljanje s premoženjem otroka in imenuje skrbnika, ki bo skrbel za otrokovo premoženje.

Odvzem starševske skrbi

je praviloma trajen ukrep in je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja. Starševska skrb se lahko vzame obema ali enemu staršu.

Sodišče odvzame starševsko skrb, ko:

• ni nobene možnosti, da bi starša lahko še kdaj prevzela skrb za otroka,
• sta otroka zapustila ali
• sta starša s svojim ravnanjem očitno pokazala, da ne bosta skrbela zanj ali zaradi njunih nezmožnosti nista sposobna skrbeti za otroka.

Hkrati sodišče otroka postavi pod skrbništvo, saj ga starši zaradi odvzema starševske skrbi ne morejo več zastopati.

Sodišče hkrati odloči tudi o:

• namestitvi otroka v rejništvo, zavod ali k drugi osebi (in tudi imenuje rejnika, zavod, skrbnika ali drugo osebo);
• pravici staršev do stikov (razen če oceni, da ti otroka ogrožajo - v tem primeru jih prepove);
• preživnini, ki jo starša morata plačevati (preživnino morata starša plačevati na poseben otrokov račun, ki ga odpre otrokov skrbnik).
  ŽARNICA: Če je otrok posvojen, preneha obveznost bioloških staršev plačevati preživnino.

Sodišče lahko odloči tudi o tem, da se starševska skrb vrne, če preneha razlog, zaradi katerega je bila odvzeta. To ni več možno, če je bil otrok med tem časom posvojen.