Posvojitev

V posvojitev se sme dati otroka:

• ki nima živih staršev (otrok brez staršev);
• katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče (otrok brez staršev);
• katerega staršem je odvzeta starševska skrb (otrok, za katerega starši ne skrbijo);
• ki je brez ustrezne družinske oskrbe (otrok, katerega starši so privolili v posvojitev -privolitev je dopustna šele po dopolnjenem osmem tednu otrokove starosti - ali pa niso sposobni izraziti svoje volje).

Otroka lahko posvojita le zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj.

En zakonec ali zunajzakonski partner pa lahko posvoji otroka zakonca oziroma partnerja.

Posvojitelj:

• mora biti polnoletna oseba,
• mora imeti ustrezne lastnosti,
• mora biti vsaj 18 let starejši od otroka (razen v izjemnih primerih, če je taka posvojitev v otrokovo korist) in
• z otrokom ne sme biti v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena,
  Posvojitev vnuka ali vnukinje, brata ali sestre, bratranca ali sestrične; med teto in nečakom, stricem in nečakinjo ni mogoča.

• mora biti slovenski državljan (razen ko gre za posvojitev otroka zakonca ali otroka zunajzakonskega partnerja ali je posvojitelj otrokov sorodnik).
  Tujec je lahko posvojitelj samo v primeru, če ni mogoče najti posvojitelja med slovenskimi državljani (razen ko gre za posvojitev otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja enega od otrokovih staršev ali otrokovega sorodnika).

Kako postanem posvojitelj

Pred vložitvijo predloga za posvojitev na sodišče je treba opraviti predhodni postopek pri CSD.

Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev se začne s pisno prijavo na CSD, s katero zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik izrazijo željo za posvojitev. CSD v postopku ugotavlja primernost bodočega posvojitelja. Če CSD ugotovi, da so zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik primerni, se vpišejo v centralno zbirko kandidatov za posvojitelje.

Izmed teh lahko CSD v vsakem konkretnem primeru izbere najprimernejšega kandidata za posvojitev in vloži pri sodišču predlog za posvojitev.

Kdo lahko vloži predlog za posvojitev:

• CSD ali
• zakonec ali zunajzakonski partner (če želi otroka posvojiti zakonec ali staršev zunajzakonski partner).

O posvojitvi odločajo okrožna sodišča.

Postopek pred sodiščem

Sodišče v postopku:

• preveri posvojitelja (ali morda niso podane kakšne ovire za posvojitev) in
• preveri, če bi bila posvojitev otroku v korist.

Če je predlog vložil zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, sodišče upošteva tudi mnenje, ki ga pridobi od CSD.

Če pa je predlagatelj CSD, mora biti mnenje vsebovano že v predlogu.

Pri starosti otroka do 15 let sodišče upošteva otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (in če mnenje želi izraziti),

Pri starosti otroka 15 let ali več sodišče pridobi otrokovo soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Mnenje oziroma soglasje, ki ga poda otrok, se nanaša tako na samo posvojitev kot tudi glede predlaganega posvojitelja. Otrok mora imeti priložnost izraziti svoje želje in mnenje v vseh fazah postopka in o vseh stvareh, ki so povezane z njim.

CSD pri izbiri posvojiteljev upošteva otrokove značilnosti na eni ter potrebe in želje bodočih posvojiteljev na drugi strani, ki pa niso glavno vodilo pri odločanju, a jih je vseeno treba upoštevati.

Biološki starši morajo podati soglasje za posvojitev pred CSD.

CSD vedno pridobi tudi želje bioloških staršev o bodočih posvojiteljih, to pa ne vpliva nujno na odločitev, ker so glavno vodilo pri odločanju koristi otroka.

CSD poda sodišču predlog z mnenjem o posvojitvi, dejstvi in dokazi o tem, zakaj je za otroka izbral določenega posvojitelja, izjave bioloških staršev in strokovno mnenje o primernosti kandidata za posvojitev.

Sodišče o posvojitvi odloči s sklepom.

Če ugotovi, da je otroku posvojitev v korist, izda odločbo o posvojitvi.

Če ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v korist otroka, pa predlog zavrne.

Če se posvojeni otrok želi seznaniti z osebnimi podatki bioloških staršev, je potrebno pisno soglasje bioloških staršev (in obratno). Izjema so podatki o zdravstvenem stanju bioloških staršev (zlasti o dednih boleznih), ki jih CSD na zahtevo posvojenega otroka oziroma njegovega zakonitega zastopnika lahko pridobi.

Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti staršev ter sorodnikov do posvojenca ter pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki pa nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki.

Primer: Vid je posvojen, vendar je ohranil stike s svojim biološkim očetom. Ko Vidov biološki oče umre, Vid po njem ne deduje, saj med njima ni pravnih vezi. Vid pa bo dedoval po svojih posvojiteljih, enako kot bi njihovi biološki otroci.

Otrok lahko ohrani stike z biološkimi starši tudi po posvojitvi.

Primer: Otrok je v rejništvu in ima določene stike s svojima staršema. Kasneje pride do posvojitve, vendar lahko otrok stike z biološkima staršema ohrani tudi po posvojitvi kot z osebo, s katero je družinsko povezan in je nanjo osebno navezan Če bi posvojitelja stikom nasprotovala, se to vprašanje lahko uredi v sodnem postopku.

Neveljavnost posvojitve

Odločbo o posvojitvi lahko razveljavi samo sodišče, ki je odločbo tudi izdalo. Taka odločba učinkuje od trenutka razveljavitve dalje.

Posvojitev je neveljavna, če niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon (npr. kdo je lahko posvojitelj, mnenje otroka, pravilna soglasja staršev).

Kdo lahko predlaga razveljavitev posvojitve:

• eden ali oba biološka starša,
• posvojenec, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj,
• posvojitelj ali
• CSD.

Postopek lahko začne tudi sodišče po uradni dolžnosti.