Ukrepi za zaščito otrok po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Vrste nasilja
O nasilju v družini govorimo, ko so člani družine ogroženi. To pomeni, da se družinski člani ne počutijo varno in sprejeto.
Rezultati nasilja so psihična in fizična škoda, ki se odraža na žrtvi, tako da je poseženo v posameznikovo zdravje in dobro počutje.
Povzročanje škode žrtvi – družinskemu članu je možno z različnimi oblikami nasilja:
-
z uporabo fizične sile ali grožnjo z uporabo fizične sile.
Primer: Oče prihaja domov pod vplivom alkohola in pretepa mamo in otroka. -
z dejanjem ali grožnjami s spolno vsebino ali z javno uporabo spolnih vsebin.
Primer: Žena prisili moža, da ji po telefonu pošlje svoje gole slike, ki jih nato proti moževi volji posreduje svojim prijateljicam. -
z ravnanjem ali izražanjem/komunikacijo, ki žrtvi povzroča strah, ponižanje ali druge duševne stiske.
Primer: Najstniški sin vsak dan zmerja mamo, jo ponižuje in od nje zahteva denar za drogo. -
z neupravičenim nadzorom ali omejevanjem družinskega člana pri uporabi dohodkov ali premoženja ali neizpolnjevanjem finančnih obveznosti.
Primer: Mož ženo prisili, da mu prejeto plačo vsak mesec takoj izroči v gotovini, s katero potem sam razpolaga, ne glede na ženine želje in potrebe. -
z opuščanjem skrbi nad družinskim članom, za katerega bi moral skrbeti.
Primer: Starša sta v popoldanskem času skoraj vedno odsotna, sedemletnega otroka puščata samega doma, brez hrane ali čistih oblačil, ne zanimata se za njegove šolske obveznosti, itd. -
s ponavljajočim vzpostavljanjem stika, če ta ni zaželen, z zasledovanjem, vsiljevanjem, opazovanjem, zadrževanjem na krajih, kjer se žrtev giba.
Primer: Žena moža nenapovedano preverja v službi, ga kliče večkrat na dan, mu sledi, ko gre od doma, brez dovoljenja pregleduje njegov telefon in elektronsko pošto. -
s fizičnim, krutim ali ponižujočim kaznovanjem otrok, ki je prepovedano.
Telesno kaznovanje otrok je vsako dejanje, ki za vzgojne namene uporablja elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja.
- Nasilje v družini je kaznivo dejanje.
- Vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, mora to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu.
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.
Postopek in ukrepi zoper povzročitelja
Če je bilo ugotovljeno nasilje, lahko tako kot policija, tudi sodišče osebi, ki je povzročila nasilje, izreče prepoved približevanja kraju ali osebi.
V primerih nasilja v družini se otroka ne sme izpostavljati množičnim medijem (npr. smenanje, intervjuvanje), saj je s tem lahko podvržen dodatnemu pritisku ali stigmatizaciji.
Če je povzročitelj nasilja žrtev:
- telesno poškodoval ali
- ji je prizadejal škodo na zdravju ali
- drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge pravice,
mu sodišče lahko izreče določene ukrepe. Te ukrepe lahko sodišče izreče tudi v drugih primerih, npr.:
- če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval,
- če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev, ali
- žrtev kljub njenemu nasprotovanju nadleguje.
Predlog, da se izreče ukrep, lahko vloži:
- žrtev sama ali z njenim soglasjem CSD,
- otrok sam, če je dopolnil 15 let, sicer pa v njegovem imenu predlog vložijo starši, skrbnik ali CSD.
Predlagatelj predlaga, katere ukrepe naj sodišče izreče povzročitelju nasilja, za koliko časa (najdlje je 12 mesecev) in kakšno denarno kazen naj mu izreče v primeru kršitve izrečenih prepovedi.
Sodišče povzročitelju nasilja lahko:
- prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;
Hkrati lahko sodišče odloči tudi, da stanovanje lahko uporablja samo žrtev. Žrtev tako ni več tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi na varno lokacijo, temveč se mora umakniti povzročitelj nasilja;
- prepove zadrževati se v bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;
- prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec);
- prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;
- prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;
- prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na nanjo;
- odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi (ukrep je časovno omejen).
Ukrepi, ki jih sodišče lahko poleg zgoraj naštetih izreče, so:
- prepoved prehoda državne meje otroku, razen s posebej določeno osebo, organom ali organizacijo,
- odvzem osebnega dokumenta otroka,
- prepoved izdaje osebnega dokumenta otroku,
- prepoved vročitve osebnega dokumenta otroka enemu ali obema staršema ali tretji osebi,
- odločitev o nujnem zdravniškem pregledu otroka ali zdravljenju otroka in o drugih zdravstvenih posegih.
Če povzročitelj nasilja ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi, sodišče časovno ne omeji trajanja ukrepa o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi; če pa je solastnik ali skupni lastnik ali najemnik (skupaj z žrtvijo), pa je ukrep časovno omejen (na 12 mesecev oziroma 6 mesecev, če je lastnik ali najemnik poleg obeh še kakšna druga oseba).
Žrtev nasilja si lahko izbere osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopku in je v postopku prisotna.
Postopek je treba predlagati najpozneje v 6 mesecih od zadnje poškodbe ali nasilnega dejanja.
Sodišče mora najprej ugotoviti, ali gre v razmerju med predlagateljem kot žrtvijo ter nasprotnim udeležencem kot povzročiteljem nasilja za družinske člane.
Sodišče lahko izvede narok, na katerem zasliši udeležence postopka in druge osebe, ter pregleda dokaze, lahko pa odloči tudi brez naroka in ne da bi poslalo predlog v odgovor povzročitelju nasilja.
Za to se odloči takrat, ko meni, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka.
Povzročitelj nasilja ima v takih primerih možnost ugovarjati sklepu v roku 8 dni od prejema. Če pride do ugovora, bo sodišče izvedlo narok in odločilo o ugovoru.
Sodišče v sklepu, s katerim ugodi predlogu za zaščito žrtve, izreče tudi denarno kazen, če bi povzročitelj nasilja kršil obveznosti, ki so mu naložene s sklepom.
Če so ukrepi izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje CSD. Sodišče o izrečenih ukrepih obvesti policijo in CSD ter vzgojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga otrok obiskuje.
Trajanje ukrepov:
Sodišče izreče ukrep za največ 12 mesecev. Žrtev lahko poda predlog za podaljšanje ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vsakokrat za največ 12 mesecev.
Ukrepom po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini so podobni nekateri primeri začasnih odredb po Družinskem zakoniku, ki jih sodišče lahko izda tudi, če ni elementov nasilja:- o prepovedi zadrževanja in približevanja krajem, kjer se otrok običajno nahaja (vrtec, šola),
- o prepovedi zadrževanja v bližini stanovanja, v katerem otrok živi,
- o prepovedi navezovanja stikov z otrokom na kakršenkoli način, vključno s prepovedjo navezovanja stikov s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb,
- o prepovedi vsakršnega srečanja z otrokom,
- o prepovedi objavljanja otrokovih osebnih podatkov, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov ali
- o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi oziroma o prepovedi vstopa v stanovanje, kjer otrok živi.
Takšne začasne odredbe niso časovno omejene.
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.