Skrbništvo za otroke

Skrbnik otroka opravlja večino tistih dolžnosti in pravic, ki sodijo k starševski skrbi. Njegove naloge so:

• varstvo in vzgoja otroka,
• upravljanje njegovega premoženja in
• zastopanje v osebnih in premoženjskih zadevah.

Skrbnik otroka ni dolžan preživljati in ga tudi ni dolžan imeti pri sebi, ker ta dolžnost ostane staršem. Če otrok nima staršev, je treba otroku zagotoviti nadomestno skrb, v tem primeru lahko skrb v celoti prevzame skrbnik, posvojitelj ali rejnik.

Otroci, ki so že dopolnili 15 let, lahko brez dovoljenja starša (ali v primeru skrbništva – skrbnika) sklepajo nekatere posle oziroma pogodbe (npr. sam lahko sklene delovno razmerje in sam razpolaga s plačo).

Skrbništvo za posebni primer je oblika skrbništva, pri katerem je skrbnik imenovan le za določene naloge (npr. upravljanje z otrokovim premoženjem).

Kolizijski skrbnik je skrbnik, ki zastopa otroka v primerih, če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. Otroka zastopa samo glede vprašanj, o katerih se odloča v konkretnem postopku.

Primeri:

1. V postopku za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka sodišče ugotovi, da starša ne ravnata v otrokovo korist, da je njun konflikt tako velik, da ogroža otroka, sodišče samo pa kljub sodelovanju CSD in izvedenca ne more zavarovati koristi otroka, zato lahko otroku postavi kolizijskega skrbnika.
2. V očetovskih sporih, v katerih je tudi otrok udeleženec postopka, ni dvoma o nasprotju interesov, zato je vedno postavljen otroku kolizijski skrbik, če otrok še ni dopolnil 15 let (kolizijskega skrbnika ni mogoče določiti otroku, ki je že procesno sposoben).
3. V primerih, ko starša soglašata z namestitvijo otroka v zavod, otrok pa ne, se zaradi nasprotja interesov postavi kolizijski skrbnik.

Pogoji za skrbnike:

Oseba mora privoliti, da bo skrbnik.

Tekom postopka CSD in sodišče preverita osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika.

Kadar je predlagatelj CSD, že v samem predlogu predlaga, kdo naj bo skrbnik. Kadar pa CSD ni predlagatelj, pa na zahtevo sodišča poda mnenje o tem, koga naj sodišče imenuje za skrbnika.

Sodišče na mnenje oziroma predlog CSD ni vezano. Če meni, da predlagani skrbnik ni ustrezen, lahko pozove CSD, naj predlaga drugega skrbnika.

Postopek za postavitev otroka pod skrbništvo sodišče začne:

• na predlog CSD (ki predlaga skrbnika),
• na predlog otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj,
• na predlog otrokovega sorodnika v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena,
• na predlog druge osebe, rejnika ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen,
• samo (po uradni dolžnosti).

Postopek

CSD predlaga sodišču imenovanje skrbnika in poda o tem mnenje.

Za postavitev otroka pod skrbništvo je pristojno sodišče, ki v odločbi tudi imenuje skrbnika.

Vsebina skrbništva

CSD nadzoruje skrbnika, ki ga imenuje sodišče.

Skrbnik mora pri pomembnejših odločitvah glede otrokove osebe pridobiti soglasje CSD (npr. pri vpisu ali izpisu otroka iz šole, pri premoženjskih poslih, pri vložitvi predloga za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva).

Skrbnik in CSD pri odločitvah lahko upoštevata tudi voljo oziroma želje otroka (na primer o vpisu v šolo, izbiri poklica).

Otrok je lahko pri skrbniku, lahko pa je nameščen tudi kje drugje (pri rejniku, v zavodu ali pri drugi osebi, npr. pri babici).

Postopek za razrešitev skrbnika in imenovanje novega sodišče začne:

• na predlog skrbnika otroka,
• na predlog CSD,
• na predlog otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj ali
• na predlog otrokovega sorodnika v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena.

Skrbništvo preneha:

• s polnoletnostjo otroka,
• pred polnoletnostjo s pridobitvijo popolne poslovne sposobnosti (če otrok sklene zakonsko zvezo ali postane starš),
• s posvojitvijo,
• z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo (v primerih, ko je staršema vrnjena odvzeta starševska skrb ali ko je odpravljena omejitev starševske skrbi).

Podelitev starševske skrbi sorodniku

Podelitev starševske skrbi sorodniku pride v poštev za otroke, ki nimajo več živih staršev in bi zanje radi skrbeli sorodniki (na primer dedek, babica, brat, sestra, stric, teta, bratranec, sestrična), vendar jih zaradi drugih zakonskih omejitev ne morejo posvojiti ali pa se za posvojitev ne odločijo.

Starševsko skrb se lahko podeli sorodniku, če:

• je to otroku v korist,
• je ta pripravljen prevzeti skrb za otroka in
• ki bi izpolnjeval pogoje tudi za njegovo posvojitev.

S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Na ta način se otroku, če je to v njegovo korist, omogoči bivanje v krogu sorodnikov.

Sodišče lahko podeli starševsko skrb:

• posameznemu sorodniku,
• sorodnikoma, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti (na primer dedek in babica ali stric in teta) – le obema skupaj.