Sodna stavba
Sodišče posluje v prostorih, ki jih imenujemo sodna stavba.
Sodna stavba
Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih. Sodišča so ustanovljena z zakonom, ki določa tudi njihovo poimenovanje in pristojnosti. Več o sodnem sistemu v Sloveniji.
Prostorske pogoje in opremo prostorov, kjer deluje sodišče, zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Nekatera manjša sodišča delujejo v poslovnih stavbah z več uporabniki (npr. geodetska uprava, finančna uprava, gospodarske družbe itd), sodne stavbe v večjih krajih pa praviloma uporablja več sodišč hkrati (npr. okrajno, okrožno in višje sodišče). Vse sodne stavbe so zunaj označene s tablo, na vrhu katere je državni grb, napis “Republika Slovenija” in pod njim ime sodišča (npr. Okrajno sodišče v Ormožu, Okrožno sodišče v Ljubljani, Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani), pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek (npr. Upravno sodišče, Zunanji oddelek v Celju).
Funkcionalno je posamezno sodišče razdeljeno na: sodne oddelke, javne knjige, sodne pisarne – vpisnike, urad predsednika in sodne službe.
Sodni oddelki se organizirajo po posameznih pravnih področjih. Katere sodne oddelke ima posamezno sodišče, je odvisno od pristojnosti sodišča, njegove velikosti in organizacije dela, zato sodni oddelki na vseh sodiščih niso organizirani enako. Najpogostejši oddelki na okrožnih sodiščih so: kazenski, preiskovalni, pravdni, družinski, gospodarski, stečajni oddelek in sodni register. Najpogostejši oddelki na okrajnih sodiščih pa so: kazenski, pravdni, nepravdni, izvršilni, prekrškovni oddelek in zemljiška knjiga.
Delovanje oddelkov administrativno podpirajo sodne pisarne oziroma vpisniki, v katerih se vodijo sodne zadeve - spisi.
Za poslovanje sodišča skrbi urad predsednika, ki ga podpirajo skupne službe (npr. kadrovska služba, finančna in računovodska služba, služba za informatiko itd.). Ostale sodne službe pa opravljajo druge posebne naloge, ki jih sodiščem določajo zakoni (npr. služba za alternativno reševanje sporov, služba za brezplačno pravno pomoč, služba za pomoč oškodovancem, služba za odnose z javnostmi itd.).
Na Vrhovnem sodišču deluje Centralna pravosodna knjižnica, ki je strokovno znanstvena specialna knjižnica za pravno področje. V Centralno pravosodno knjižnico se lahko vsakdo brezplačno vpiše in si izposoja gradivo.
Center za informatiko na Vrhovnem sodišču skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja vseh sodišč in pravno informacijske sisteme sodišč.
Prostorske značilnosti sodišča
Sodišče je ločeno na javni in zaprti (interni) del. Javni del je dostopen obiskovalcem sodišč in zajema vhod v sodišče z varnostno kontrolo, hodnike do razpravnih dvoran in razpravne dvorane, vložišče, blagajno, vpisnike, javni del zemljiške knjige. Interni del je dostopen le sodnikom in zaposlenim ter zajema urad predsednika, pisarne sodnih oddelkov in zaposlenih, sodniške kabinete ter druge prostore, potrebne za delovanje sodišča, kot je npr. arhiv.
Sodne obravnave potekajo v razpravnih dvoranah.
Strankam so v sodni stavbi na voljo tudi sanitarije in voda.
Razpravna dvorana
Razpravne dvorane so različnih velikosti.
Razpravne dvorane vseh velikosti so razdeljene na naslednji način:
- del, ki je namenjen sodišču (sodnik, zapisničarka),
- del, ki je namenjen strankam (zagovornica, obdolženi, priča, tožilec) in
- del, ki je namenjen javnosti.
Del razpravne dvorane, namenjen sodišču
Ta del razpravne dvorane je namenjen sodnikom in sodnemu osebju. V tem delu je sodniški pult, za katerim sedi sodnik (ko sodi kot sodnik posameznik) ali senat treh ali petih sodnikov oziroma sodnikov porotnikov (ko sodi senat). Sodnik sedi na sredini prostora, kar mu omogoča nadzor nad celotnim dogajanjem.
V večini postopkov na sodiščih prve stopnje sodi sodnik posameznik. V težjih kazenskih zadevah, kazenskih postopkih zoper mladoletnike in v postopkih pred delovnimi in socialnim sodiščem sodijo sodišča v senatu, kjer so prisotni tudi porotniki, ki niso poklicni sodniki. Sodišča na drugi in tretji stopnji odločajo praviloma v senatu treh ali petih sodnikov, ki so vsi poklicni sodniki in večinoma na sejah, ki niso javne.
Poleg sodnika je prostor za zapisnikarja. Zapisnikar je prisoten na obravnavi in poskrbi za vsebino zapisnika, ki ga piše po nareku sodnika ali pa naredi prepis zvočnega posnetka, v primeru, ko se zaslišanje snema.
Del razpravne dvorane, ki je namenjen sodišču, je praviloma dvignjen nad ostali del razpravne dvorne. V razpravni dvorani je grb Republike Slovenije, umeščen na steno neposredno za sodnikom.
Del razpravne dvorane, namenjen strankam
Del razpravne dvorane, ki je namenjen strankam v postopku, se nadaljuje pred sodniškim pultom, ločeno na levo in desno stran.
Na sodnikovi desni strani je del, namenjen zagovornikom (v kazenskem postopku) ali toženim strankam (v civilnih in upravnih postopkih) ter njihovim pooblaščencem.
Na levi strani pa je del, namenjen tožilcem (v kazenskem postopku) ali tožečim strankam ter (v civilnih in upravnih postopkih) njihovim pooblaščencem. Stranke postopka sedijo ob pooblaščencu oziroma zagovorniku (odvetniku).
Taka postavitev strankam omogoča enakovredno udeležbo v postopku in lažjo komunikacijo s svojim zagovornikom.
Na sredino razpravne dvorane, neposredno pred sodnika, je umeščen govorniški pult, kjer se opravlja zaslišanje strank, prič, izvedenca in drugih udeležencev.
Del razpravne dvorane, namenjen javnosti
Vse razpravne dvorane imajo prostor za javnost, saj so sodni postopki praviloma javni in jih lahko spremlja kdorkoli. Tu se nahajajo klopi ali stoli, namenjeni javnosti. Število razpoložljivih mest je odvisno od velikosti prostora. Na tem prostoru praviloma sedijo tudi priče, ki so že bile zaslišane.
Osebe, ki na obravnavo niso bile posebej povabljene, jo lahko spremljajo kot javnost, če javnost ni izključena. Te morajo ob začetku obravnave sodniku povedati svoje ime in priimek ter da bodo spremljale obravnavo kot javnost, kar se vključi v zapisnik obravnave.
Tehnologija v sodni dvorani
Razpravne dvorane so večinoma opremljene z opremo za zvočno snemanje obravnav. Nekatere razpravne dvorane so opremljene tudi z avdio-video napravami, ki so namenjene za izvedbo obravnav preko videokonference ter izvajanju dokazov.
Oprema razpravnih dvoran
Zgodovinsko gledano so razpravne dvorane umeščene v stavbe z visokimi stropovi, pohištvo pa je bilo masivno. Moderne razpravne dvorane ne ustrezajo več takim predstavam. Še vedno pa izbor opreme in postavitev jasno sporoča, kateri del razpravne dvorane je namenjen sodišču, saj je sodnik umeščen na sredino.
Primeri razpravnih dvoran:
Sodne dvorane so posebej zvočno izolirane, da se izven dvorane ne sliši, kaj se dogaja na obravnavi.
Varnostni vidik
Na sodiščih je posebna pozornost namenjena varnosti vseh udeležencev in tudi zaposlenih.
Varovanje na vhodu
Ob prihodu na sodišče vas najprej čaka varnostni pregled. Več o tem si lahko preberete na povezavi Kako na sodišče.
Varovanje v razpravni dvorani
V razpravni dvorani običajno ni varnostnikov ali drugih oseb, ki bi skrbele za varnost udeležencev. Za red v sodni dvorani skrbi sodnik, ki vodi zadevo. Če je to potrebno in bi bila ogrožena varnost oseb, ki so se udeležile obravnave, lahko sodnik s posebnim gumbom za klic v sili pokliče varnostnike, ki se nahajajo na vsakem sodišču.
V kazenskih postopkih je, če je tako določeno v zakonu, ob obdolžencu tudi pravosodni policist. To je predvsem takrat, če je izdan sklep o priporu in je potrebno obdolženca na sodišče privesti, saj se nahaja v priporu.
Pravosodni policisti so prisotni tudi v primeru, da oseba, ki je bila v redu povabljena na sodišče, ni prišla in je sodnik izdal sklep o privedbi.
Če imate kakršnekoli zadržke glede pričanja (npr. da v prisotnosti obdolženca ne morete povedati vsega, kar bi želeli), pa tudi, če se na sodišču ne počutite varno, takoj obvestite sodnika (na hodniku pa sodno osebje, npr. na vpisniku ali varnostnika), ki se bo po potrebi odločil za dodatne varnostne ukrepe.
Dostopnost sodišč in razpravnih dvoran
Osebe s posebnimi potrebami so zaradi specifičnih potreb na sodiščih deležne posebnih pravic glede uporabe jezika. Posebne pravice se nanašajo na vse vrste postopkov, ne glede na to, pred katerim sodiščem potekajo.
Vabilo na obravnavo oziroma zaslišanje na sodišču vsebuje obvestilo, da imajo udeleženci, ki so invalidi ali osebe s posebnimi potrebami, pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku. Ti morajo sodišču pred narokom sporočiti, da bodo uveljavljali pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Invalidi in osebe s posebnimi potrebami imajo pravico do enakopravnega sodelovanja v postopkih pred sodiščem.
Sodišče lahko o tem, da boste na naroku uveljavljali pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku, obvestite pisno, po e-pošti ali po telefonu, pri tem pa se sklicujte na opravilno številko zadeve, ki je navedena na vsakem vabilu.
Gluhi in slepi
Pravice oseb s posebnimi potrebami v sodnih postopkih.
Sodišče, pred katerim teče postopek, bo stranke in druge udeležence opozorilo, da imajo pravico postopek spremljati s pomočjo tolmača, če ne razumejo slovenskega jezika.
Sodišče in stranke običajno gluhemu udeležencu na obravnavi vprašanja postavljajo v pisni obliki. Nemi udeleženci običajno pisno odgovarjajo na vprašanja. Če zaslišanja ni mogoče opraviti na ta način, se v postopek pritegne tolmača za znakovni jezik, ki tolmači vse, kar povedo ostali udeleženci na obravnavi.
Udeleženci imajo prav tako pravico do ustnega prevajanja oziroma tolmačenja listin, ki se na sodnem naroku uporabljajo za dokazovanje.
V kazenskem sodnem postopku imajo gluhi in slepi pravico tudi do pisnega prevajanja listin in drugega pisnega dokaznega gradiva v njim razumljivo obliko. Za obdolžence in osumljence v kazenskih postopkih to vključuje bistvene dokumente, na primer obtožne akte, vabila, odločbe o odvzemu prostosti, odločbe sodišč o izločitvi dokazov in sodbe.
Pravico do vseh pisanj v njim razumljivi obliki se osebam s posebnimi potrebami zagotovi na način, ki ga izberejo same, zlasti pa s prilagojenimi tehnikami pisanja in branja za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, na primer z brajico, povečanim črnim tiskom, zvokom ali elektronsko obliko.
Sodišča lahko poskrbijo za tisk dokumentov v Brajevi pisavi.
Stroški za tolmačenje, prevajanje ali za zagotovitev pisanj v obliki, razumljivi gluhim in slepim osebam, ne bremenijo oseb s posebnimi potrebami, ampak jih krijejo sodišča iz proračuna.
Gibalno ovirani
Tudi gibalno oviranim osebam morajo sodišča zagotavljati dostopnost.
Nekatere sodne stavbe so varovane kot kulturna dediščina, kar otežuje modernizacijo in prilagoditev.
Več informacij o posameznih sodiščih - uradne ure, organizacija itd.
Dostopnost sodnih stavb – portal Dostopnost
Urbanistični inštitut RS že vrsto let opravlja ocenjevanja dostopnosti objektov v javni rabi, kar vključuje tudi sodne stavbe. Podatkovna baza z informacijami o dostopnosti objektov in obsegu vsebuje:
- kratek opis objekta, prilagoditve in pomanjkljivosti (tudi v obliki za tiskanje),
- podrobnejše informacije o dostopnosti objekta (obširni opisi in slikovno gradivo o zunanjosti in notranjosti objektov) ter
- povezavo do podatkov o zunanji dostopnosti (preusmerjeni boste na spletno stran Dostopnost prostora.
Spletna stran portala Dostopnost:
V iskalnik vpišete (oznaka “vstavi”) kraj (npr. Ormož) ali izberete po področjih (oznaka “izberi področje”) (npr. pravosodje). Po kliku na zeleno lupo se na spletni strani pokažejo podatki za stavbe, ki ustrezajo vašemu izboru. Do podrobnejših informacij o posamezni stavbi za vse vrste invalidnosti lahko dostopate preko povezave “Podrobnejša informacija o dostopnosti objekta”.
Dostopnost do sodnih stavb – portal Dostopnost prostora
Glavni cilj projekta Dostopnost prostora Geodetskega inštituta Slovenije je izboljšati mobilnost slepih in slabovidnih, gibalno oviranih, starejših oseb in šolajočih otrok, ki se uvrščajo med bolj ranljive udeležence v prometu. Gre za večletni projekt, ki ga vodi Ministrstvo za infrastrukturo, skupaj z Geodetskim inštitutom Slovenije ter drugimi partnerji.
Portal Dostopnost prostora je namenjen pregledu zunanje dostopnosti stavb.
Pregledovalnik, s katerim na zemljevidu lahko preverite okolico in dostop do sodnih stavb, je dostopen na spletni strani Dostopnost prostora.
Če naslova oz. lokacije sodišča ne poznate, se najprej pozanimajte o tem.
Navodila za uporabo javnega pregledovalnika:
-
Pod naslovom “Javni pregledovalnik in dostop do podatkov” izberete povezavo do pregledovalnika (okvirček VSTOP), da se vam odpre pregledovalnik (zemljevid);
-
Na levi strani prikaza izberite “Gibalno ovirani”, nato izberite vrsto oznak, ki naj se prikažejo na zemljevidu (npr. “Fizične ovire”) - na zemljevidu se vam pokažejo posamezne ikone, ki označujejo vašo izbiro (npr. parkirna mesta za gibalno ovirane);
-
Z miško se premaknite po zemljevidu do kraja, za katerega želite pridobiti več informacij, ter ustrezno povečajte oziroma zmanjšajte prikaz na zemljevidu.
Če podatkov o dostopnosti za sodišče, ki ga nameravate obiskati, ni na spletni strani oz. jih ne morete pridobiti, se za informacije obrnite neposredno na sodišče. Prav tako se obrnite na sodišče, če je iz podatkov na portalu razvidno, da stavba, ki jo nameravate obiskati, ne zagotavlja dostopnosti za invalide. Na sodišče lahko pokličete v času uradnih ur, lahko pa tudi pišete preko elektronske pošte oz. s pisno vlogo v vašem postopku.
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.