Sodniki porotniki
Vloga sodnikov porotnikov
Sodniki porotniki v sojenje prinesejo svoj laični pogled, ki lahko pripomore k pravičnejši sodbi, sodniku pa pomagajo zadevo osvetliti tudi z druge strani, pogosto s povsem praktičnimi vidiki.
Sodniki porotniki sodelujejo pri sojenju v kazenskih postopkih in v kazenskih postopkih zoper mladoletne na okrožnih sodiščih ter v postopkih pred delovnimi in socialnim sodiščem.
V postopkih, kjer sodelujejo sodniki porotniki, je praviloma senat sestavljen iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.
Sodniki porotniki po poklicu niso sodniki, ampak državljani različnih starosti, izobrazbe, poklica in drugih osebnih značilnosti.
Sodniki porotniki v razpravni dvorani sedijo ob predsedniku senata, ki je poklicni sodnik, nimajo pa oblečenega posebnega oblačila – toge.
Vloga sodnikov porotnikov je glede odločanja v zadevi enakovredna vlogi sodnika. Poklicni sodnik je predsednik senata in vodi glavno obravnavo, daje besedo strankam, zakonskim zastopnikom, pooblaščencem, zagovorniku, izvedencu in članom senata ter postavlja vprašanja stranki/obtožencu, pričam in izvedencem. Sodniki porotniki pa v postopku odločajo o vseh vprašanjih, tako dejanskih kot pravnih, postavljajo vprašanja, glasujejo, odločajo o predlogih itd. V tem smislu so enakopravni poklicnemu sodniku. Hkrati odločajo tudi o končni odločitvi.
Sodniki porotniki lahko pri odločanju tudi preglasujejo poklicnega sodnika.
Sodniki porotniki prejmejo denarno nagrado za sojenje, ki pa je simbolična. Upravičeni so tudi do nadomestila plače, dnevnice, kilometrine in morebitnega stroška prenočitve. Gre za častno funkcijo.
Po podatkih iz leta 2022 je bilo v Sloveniji 2.295 sodnikov porotnikov, od tega 1.125 na delovnih in socialnem sodišču ter 1.170 na okrožnih sodiščih.
Imenovanje in določitev sodnikov porotnikov
Posameznik postane sodnik porotnik tako, da ga najprej imenuje ustrezen organ (npr. državni zbor). V konkretnem sodnem postopku pa predsednik sodišča določi, kdo izmed sodnikov porotnikov, ki so na razpolago, bo sodil v konkretnem primeru.
Mandat sodnikov porotnikov traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja oz. izvolitve.
Sodnik porotnik lahko postane vsak državljan:
- ki je dopolnil 30 let starosti,
- ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- ki je zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in
- ki aktivno obvlada slovenski jezik (na območjih, kjer sodišča poslujejo tudi v jeziku manjšin, pa tudi jezik manjšin – italijanski oz. madžarski jezik).
Kandidati za sodnike porotnike so določeni z območja okrožnega sodišča, kjer bodo imenovani.
Seznami sodnikov porotnikov so javno dostopni na spletni strani posameznega okrožnega sodišča.
Sodnik porotnik je lahko član politične stranke, vendar politične stranke ne morejo predlagati kandidatov za sodnike porotnike.
Sodniki porotniki v kazenskem postopku
Kadar gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora do 15 let, je senat sestavljen iz treh članov, in sicer enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.
Kadar gre za težja kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora 15 let in več, pa sodi veliki senat, ki ga sestavlja pet članov, in sicer dva poklicna sodnika in trije sodniki porotniki.
Obtoženi se lahko odpove sojenju v senatu, kar pomeni, da mu sodi zgolj poklicni sodnik.
Sodnike porotnike za odločanje v kazenskih zadevah predlagajo:
- predstavniški organi občin (torej župan, občinski svet in nadzorni odbor) z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki imenovani, in
- lokalne interesne organizacije, društva (npr. pravniško društvo, zdravniško društvo itd.) ali združenja (npr. Rdeči križ).
Imenuje jih predsednik višjega sodišča pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.
Sodniki porotniki v kazenskih postopkih zoper mladoletne
Sodni senat za mladoletnike pri okrožnih sodiščih prve stopnje sestavljajo sodnik za mladoletnike in dva sodnika porotnika.
Sodniki porotniki, ki sodelujejo v senatih za mladoletnike, so voljeni izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov.
Tudi sodnike porotnike v kazenskih postopkih zoper mladoletnike imenuje predsednik višjega sodišča pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.
Sodniki porotniki v postopkih pred delovnimi in socialnim sodiščem
V postopku pred delovnim sodiščem je sodni senat sestavljen iz poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden predstavnik delavcev, drugi pa predstavnik delodajalcev.
V postopkih pred socialnim sodiščem je sodni senat sestavljen iz poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden predstavnik zavarovancev, drugi pa predstavnik zavodov.
Za sodnike porotnike pred delovnimi in socialnim sodiščem veljajo enaka pravila glede trajanja mandata, pogojev za izvolitev, pravic in obveznosti, kot je navedeno zgoraj za sodnike porotnike pred okrožnimi sodišči. Razlika pa je v postopku imenovanja, saj sodnike porotnike delovnih in socialnega sodišča voli Državni zbor Republike Slovenije. Razpis volitev je objavljen v Uradnem listu.
Sodnike porotnike v postopkih pred delovnimi sodišči predlagajo:
- reprezentativni sindikati v sorazmerju s številom njihovih članov (kandidati delavcev) ter
- združenje delodajalcev in Vlade Republike Slovenije v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju (kandidati delodajalcev).
Sodnike porotnike v postopkih pred socialnim sodiščem predlagajo:
- reprezentativni sindikati za območje Republike Slovenije in združenja zavarovancev, ki so organizirana za območje Republike Slovenije, v sorazmerju s številom njihovih članov (kandidati zavarovancev), ter
- javni zavodi s področja socialnih zavarovanj in Vlade Republike Slovenije, in sicer tako, da vsak predlagatelj predlaga enako število kandidatov (kandidati zavodov).
Prenehanje mandata in razrešitev
Mandat sodnika porotnika preneha v primeru izgube državljanstva, hudih zdravstvenih težav ali pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Sodnik porotnik je lahko razrešen v primeru zlorabe ali nevestnega opravljanja dolžnosti.
Sodniki porotniki v konkretnem sodnem postopku
Sodnika porotnika v konkretni zadevi določi predsednik sodišča po abecednem vrstnem redu priimkov sodnikov porotnikov s seznama sodnikov porotnikov in pri tem pazi na njihovo enakomerno obremenjenost. Predsednik sodišča lahko odstopi od tega pravila zgolj izjemoma.
Sodnik lahko za namene posameznega sodnega postopka predlaga, da se imenujejo sodniki porotniki s kakšnimi posebnimi znanji. Takrat se sodnik porotnik ne imenuje po abecednem vrstnem redu, temveč predsednik sodišča poišče sodnika porotnika, ki lahko s svojimi posebnimi znanji in izkušnjami največ prispeva k sojenju v konkretni zadevi.
Od pravila imenovanja po abecednem vrstnem redu se odstopi tudi v kazenskem postopku, in sicer ko je glavna obravnava preložena in se nadaljuje pred spremenjenim senatom.
Izločitev sodnika porotnika
Sodniki porotniki se lahko iz sojenja v konkretni zadevi tudi izločijo. Za izločitev sodnika porotnika v konkretni zadevi veljajo enaka pravila kot za izločitev poklicnih sodnikov (npr. kadar je sodnik porotnik v sorodstveni povezavi s stranko v postopku). Izločitev morajo stranke zahtevati takoj, ko izvejo za razlog za izločitev, vendar najkasneje do konca glavne obravnave. Razlogi za izločitev so opredeljeni v procesnem zakonu, torej bodisi v Zakonu o kazenskem postopku bodisi v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. O izločitvi odloča višje sodišče, pri čemer upošteva vse konkretne okoliščine primera.
V zvezi s posameznim sodnikom porotnikom, ki odloča v konkretni zadevi, lahko predsednik senata ob predhodni presoji o ustreznosti in utemeljenosti dovoli vprašanja, ki se nanašajo na njegovo izobrazbo, poklic, politično pripadnost idr., saj so lahko ti podatki namreč pomembni za morebitno odločitev o njegovi izločitvi.
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.