Skrbništvo za odrasle

O postopku

Razlogi za nesposobnost oseb, ki ne morejo poskrbeti za svoje premoženjske pravice in koristi, so motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali drugi vzroki, ki vplivajo na zmožnost razsojanja. Pravica nastopanja v pravnem prometu in sklepanja poslov se v celoti ali delno prenese na skrbnika.

Postopek postavitve osebe pod skrbništvo spada med nepravdne postopke, o katerih odloča okrajno sodišče. Sodišče v postopku odloča:

• ali oseba potrebuje pomoč in zaščito skrbnika ter v kakšnem obsegu in
• kdo bo oseba, ki bo opravljala dolžnost skrbnika.

Čas trajanja skrbništva ni določen vnaprej, se pa glede na spremembe v stanju osebe vedno lahko predlaga ukinitev ali sprememba obsega skrbništva.

Udeleženci

Predlagatelj postopka je lahko:

• Center za socialno delo (CSD),
• državni tožilec,
• zakonec ali zunajzakonski partner,
• sorodniki v ravni vrsti (npr. otrok, starš, vnuk,…) ali določeni sorodniki v stranski vrsti (npr. teta, nečak,…).

Nasprotni udeleženec je oseba, za katero se odloča, ali jo je potrebno postaviti pod skrbništvo. Ko oseba (nasprotni udeleženec) dobi skrbnika, postane varovanec.

Ostali udeleženci postopka:

• CSD (ko ni v vlogi predlagatelja),
• začasni skrbnik (sodišče ga lahko postavi, da za čas trajanja tega postopka skrbi predvsem za primerno obveščenost varovanca),
• (končni) skrbnik - oseba, za katero se predlaga/jo sodišče izbere, da bo vnaprej skrbela za varovanca.

Kako se začne postopek

Postopek se začne na predlog upravičenega predlagatelja ali ga začne sodišče samo (po uradni dolžnosti), če izve za okoliščine, ki utemeljeno kažejo na potrebo po postavitvi skrbnika za določeno osebo.

Sodišče pa lahko o takih okoliščinah obvestijo upravni ali drugi državni organi, nosilec javnih pooblastil, družinski člani in člani gospodinjstva, pa tudi vsaka druga oseba, ki je  seznanjena z njimi (je v kontaktu z nasprotnim udeležencem).

Kako poteka postopek

Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike in sklepe boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).

Če imate odvetnika ali drugega pooblaščenca, bo sodišče vabila in druga pisanja vročalo njemu.

Vse dokumente, ki vam jih sodišče pošilja, shranjujte glede na datum prejemanja, ker jih boste morda še potrebovali. Najbolje je, da na njih označite, kdaj ste jih prejeli, ter jih zložite po vrsti v posebno mapo.

Po prejemu pobude (postopek po uradni dolžnosti) ali predloga za postavitev osebe pod skrbništvo sodišče nasprotnemu udeležencu pošlje obvestilo in mu ponudi možnosti odgovora na predlog/pobudo.

Če sodišče odloči, da je to potrebno, to predlagajo stranke ali se to ugotovi na drug način med postopkom, lahko sodišče za čas trajanja postopka imenuje začasnega skrbnika in mu določi posebne naloge. Začasni skrbnik nasprotnemu udeležencu na primeren način pojasni namen in potek postopka, njegove pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Začasni skrbnik osebe v postopku ne zastopa (oziroma ne deluje kot pooblaščenec), ampak ima samostojno vlogo udeleženca in samostojne naloge, ki jih glede na trenutne potrebe osebe določi sodišče npr. ureditev plačevanja mesečnih obveznosti (npr. doma za ostarele), osebnih dokumentov, bančnih storitev (npr. podaljšati varčevanje), uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (npr. varstveni dodatek) in druge naloge.

Sodišče mora osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zaslišati. Če sodišče ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje to ni mogoče, pri zaslišanju ne bo vztrajalo. Osebo se praviloma zasliši na sodišču, lahko pa tam, kjer biva.

Če pa se oseba ne odzove vabilu na zaslišanje, sodišče lahko odloči, naj jo prisilno privede policija.

V postopku je treba pridobiti tudi izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke. Sodišče pa lahko uporabi že izdelano mnenje, ki ni starejše od 6 mesecev. Tudi v primeru izogibanja vabilu na pregled pri izvedencu se lahko sodišče odloči za prisilno privedbo ali celo zadržanje v psihiatrični bolnišnici.

Na podlagi ugotovljenih zmožnosti in potreb nasprotnega udeleženca se opredeli obseg nalog skrbnika. Sodišče nato odloči o tem, kdo bo skrbnik.

Če v predlogu ni napisano, kdo naj bi opravljal dolžnost skrbnika, to osebo na poziv sodišča predlaga CSD. Če ta ne poda predloga ali v njem ne določi osebe, se za skrbnika imenuje CSD. Skrbnik mora imeti ustrezne lastnosti in sposobnosti za opravljanje take funkcije, zakon pa določa tudi posebne pogoje in omejitve, ki jih med postopkom preveri sodišče. Predlaganega skrbnika se zasliši, mu pojasni pravice in obveznosti ter pridobi njegovo privolitev.

Pravnomočen sklep sodišče pošlje upravni enoti, ki v matični register vpiše zaznambo osebnega stanja, da je oseba postavljena pod skrbništvo, in vsem organom in organizacijam, ki vodijo javne knjige in evidence o premoženju, ki ga ima oseba, postavljena pod skrbništvo (npr. na banke, kjer ima bančne račune, na zemljiško knjigo, če ima nepremičnine).

Pravice in obveznosti skrbnika

Ko sodišče imenuje skrbnika, določi tudi obseg njegovih nalog, pravic in obveznosti. Ta se lahko glede na spremembe v stanju in potrebah varovanca tudi spremeni, o čemer spet odloči sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti.

Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna, pri čemer mora skrbeti tudi za pravice in korist varovanca, njegovo osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno življenje in delo. Skrbnik je dolžan skrbno upravljati premoženje varovanca.

Skrbnik:

• zastopa varovanca,
• upravlja varovančevo premoženje, pri čemer ga vodi varovančeva korist,
• se mora praviloma pred vsakim opravilom posvetovati z varovancem in upoštevati njegovo mnenje.

Pri izvajanju skrbništva skrbnik potrebuje obvezno soglasje CSD (odločbo) za primer:

• odtujitve ali obremenitve varovančevih nepremičnin,
• odtujitve premičnin večjih vrednosti ali razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti,
• odpovedi dediščini ali volilu ali odklonitve darila,
• vložitve tožbe otroka na ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva,
• poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja ali upravljanja,
• sklenitve pravnega posla z varovancem.

Hkrati je skrbnik dolžan:

• enkrat letno ali na zahtevo CSD poročati in pripraviti račun o upravljanju premoženja,
• varovancu povrniti škodo, ki jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika.

Za svoje delo je skrbnik lahko upravičen do:

• povrnitve upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju skrbniških obveznosti,
• nagrade, ki jo lahko določi CSD, če mora skrbnik zaradi zahtevnosti ali odgovornosti dela imeti posebne kvalifikacije.

Trajanje in stroški

Trajanje

Postopek je po naravi prednosten, vendar zaradi obveznega zaslišanja nasprotnega udeleženca in predlaganega skrbnika ter pridobivanja izvedenskega mnenja lahko traja tudi 4 do 6 mesecev. Če mora sodišče uporabiti prisilne ukrepe, pa lahko postopek traja še dlje.

Stroški

Stroški, ki nastanejo ob začetku postopka, so:

• strošek sodne takse za predlog v višini 35 EUR, ki jo plača predlagatelj, in
• strošek pridobivanja izvedenskega mnenja.

Za pokrivanje stroškov izvedenskega mnenja sodišče praviloma naloži predlagatelju plačilo predujma. Če predujem ni založen, sodišče pa oceni, da je treba dokaz izvesti ali če se postopek vodi po uradni dolžnosti, se stroški založijo iz sredstev sodišča.

Ob koncu postopka:

Sodišče stroške po prostem preudarku lahko naloži v plačilo predlagatelju ali celo osebi, ki je postavljena pod skrbništvo.

Če se je postopek začel po uradni dolžnosti ali na predlog CSD in sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne more plačati stroškov, se ti krijejo iz sredstev sodišč.

Če se je postopek začel na predlog in je predlog zavrnjen, nosi stroške predlagatelj.

Stranke v postopku same nosijo stroške morebitnih pooblaščencev.

Sprememba skrbnika in prenehanje skrbništva

Sprememba skrbnika

Skrbnika se lahko tudi razreši in imenuje novega. Predlog lahko poda skrbnik sam, lahko pa tudi CSD, ko prejme obvestilo o novih okoliščinah in ugotovi, da za to obstajajo razlogi.

Prenehanje skrbništva

Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, lahko skrbništvo preneha. Predlog lahko poda skrbnik sam, lahko pa o tem odloči tudi sodišče po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo o novih okoliščinah. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju skrbništva preverja, ali so podani pogoji za prenehanje skrbništva.

S sklepom o prenehanju skrbništva sodišče tudi razreši skrbnika. Skrbnik mora CSD predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter varovancu vrniti premoženje v upravljanje.

Če sodišče zavrne predlog za prenehanje skrbništva, lahko odloči, da se pred potekom določenega roka, vendar največ eno leto, ne more predlagati prenehanje skrbništva.

PRAVNI PREDPISI:
Področje urejata Družinski zakonik (DZ) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1).