Nepravdni postopek
O nepravdnem postopku
V postopku je lahko udeležena le ena oseba, lahko pa je udeležencev več. Postopek ima svoja pravila in je pogosto manj formaliziran.
V nekaterih nepravdnih postopkih (npr. skrbništvo, urejanje družinskih razmerij, sprejem na zdravljenje brez privolitve) so predpisana tudi posebna pravila zastopanja (npr. sodišče lahko samo postavi zastopnika ali pooblaščenca osebi v postopku, brez njenega soglasja) in povrnitve stroškov. Pogosteje se izvedejo tudi naroki, ogledi in druga opravila izven sedeža sodišča.
V nepravdnem postopku se odloča o naslednjih vsebinah:
A) Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij
B) Urejanje premoženjskih razmerij
C) Postopki z listinami in sodnimi depoziti
V nepravdnem postopku se odloča tudi v številnih drugih zadevah, kjer tako določa poseben zakon, npr. v postopkih v zvezi z duševnim zdravjem (sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice), glede določenih vprašanj v gospodarskih (odvzem upravičenja za vodenje poslov), zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in postopkih vzpostavljanja etažne lastnine.
Za postopek je praviloma pristojno okrajno sodišče, okrožno sodišče pa odloča v nepravdnem postopku le v naslednjih primerih:
- v postopku za pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj;
- v postopku za dovolitev sklenitve zakonske zveze;
- v postopkih v zakonskih sporih:
- postopek za ugotovitev neobstoja zakonske zveze,
- postopek za razveljavitev zakonske zveze,
- postopek za razvezo zakonske zveze;
- v postopkih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva;
- v postopkih za varstvo koristi otroka:
- postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih,
- postopek za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj,
- postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok,
- postopek za postavitev otroka pod skrbništvo,
- postopek za namestitev otroka v rejništvo,
- postopek za podelitev starševske skrbi sorodniku;
- o stanovanjskem varstvu ob razvezi zakonske zveze;
- v nekaterih gospodarskih zadevah, ki jih določa zakon.
Predlagatelj mora praviloma predlog vložiti pri sodišču, na območju katerega oseba, proti kateri je vložen predlog, prebiva ali ima sedež.
Udeleženci
Za razliko od pravdnega postopka, kjer nastopajo stranke, v nepravdnem postopku govorimo o udeležencih:
- predlagatelj postopka – tisti, ki vloži predlog
- nasprotni udeleženec – tisti, proti kateremu je predlog vložen
Poleg njiju v postopku lahko sodelujejo še druge osebe:
- na katere se odločitev sodišča neposredno nanaša;
- ko bi sodna odločba posegla v njihovo možnost, da uveljavljajo svoje pravice (takšne osebe imajo pravni interes za udeležbo v postopku);
- ki jih zakon izrecno našteva, da lahko sodelujejo v postopku in jih lahko v postopek povabi tudi sodišče samo.
Predlagatelj želi urediti določeno razmerje, zato vloži predlog na sodišče. Ker se razmerje, ki naj se uredi, običajno tiče tudi drugih oseb, se predlog vloži proti njim. To so nasprotni udeleženci.
Primer: Jana in Tone sta solastnika treh zemljišč, ki sta jih podedovala po pokojni babici. Želita jih razdeliti, vendar se o načinu delitve ne moreta sporazumeti. Jana zato kot predlagateljica postopka na sodišče vloži predlog za delitev nepremičnin. Tone bo v postopku udeležen kot nasprotni udeleženec. Tone med postopkom za delitev na sodišču svoj delež na enem zemljišču proda. Novi lastnik je oseba, katere pravni interes je lahko s sodno odločbo prizadet, zato se ima pravico udeležiti postopka.
Kdor misli, da bo sodna odločba posegla v njegove pravice, lahko ves čas postopka na sodišču prijavi udeležbo v postopku (ustno na naroku ali s pisno vlogo). Pri tem mora obrazložiti, na kakšen način bo odločitev sodišča posegla v njegove pravice. Če sodišče samo zve za takšne osebe, jih obvesti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
Vloga sodišča v nepravdnem postopku
Sodišče bo v postopku odločilo o razmerju, ki ga izpostavi predlagatelj postopka. Pri tem ni nujno, da bo odločilo, kot to predlaga predlagatelj ali nasprotni udeleženec. Če bi bilo treba pred odločitvijo sodišča rešiti določena vprašanja, bo lahko sodišče enega ali drugega udeleženca napotilo, naj to vprašanje najprej reši v pravdi.
Primer: Soseda Tone in Miha se ne moreta sporazumeti, kje poteka meja med njunima sosednjima zemljiščema, saj ni mejnih znamenj. Tone zato na sodišče vloži predlog za določitev meje. Sodišče bo v postopku določilo mejo med parcelama.
Primer: Brata Janez in Marjan sta solastnika zemljišča, ki ga želita razdeliti. V postopku delitve solastnine Janez trdi, da je njegov delež višji od deleža, ki je vpisan v zemljiško knjigo, delež Marjana pa nižji. Sodišče zato napoti na pravdo tistega, čigar pravico šteje za manj verjetno.
V določenih nepravdnih postopkih lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci v postopku niso navedli in izvede dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. To lahko stori v primerih, kjer se postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti (npr. postavitev odrasle osebe pod skrbništvo) ali če gre za varstvo pravic otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese (npr. zaradi duševne motnje ali drugih vzrokov).
Sodišče izdaja odločbe v obliki sklepov.
Kako začeti postopek
Nepravdni postopek se lahko začne:
- na predlog
- po uradni dolžnosti
Oseba, ki bi rada uredila določena razmerja (npr. mejo med parcelama) ali ki bi rada dosegla določeno spremembo (npr. predlog za razglasitev pogrešanega za mrtvega), na sodišče vloži predlog.
Veliko postopkov, predvsem v zvezi z družinskimi razmerji, lahko začne tudi Center za socialno delo (npr. predlog za odvzem otroka, predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo itd.).
Določene postopke lahko začne sodišče samo, ne da bi prejelo predlog s strani udeležencev, in sicer v primerih, ko se seznani z okoliščinami, ki kažejo na potrebo po začetku postopka. Pravimo, da jih začne po uradni dolžnosti. To so postopki:
- za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo,
- za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih,
- za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnejšega značaja in
- za postavitev otroka pod skrbništvo.
Vsebina predloga
Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:
- sodišču, ki obravnava zadevo,
- udeležencih v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa udeleženec, ki je postavljen pod skrbništvo, še podatke o osebi, ki je skrbnik),
- navedbo zadeve (za kaj gre),
- ostale sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga in ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.
V predlogu je treba zapisati,
- o katerem razmerju oziroma stanju naj sodišče odloči in kako,
- opisati dejstva, ki so pomembna za odločitev, ter navesti dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujete.
V nepravdnem postopku ne poznamo tožbe, ampak na prvi strani vloge napišemo, katero vrsto razmerja oziroma stanja želimo, da sodišče uredi.
Vlogo morate poslati na sodišče ali jo oddati na vložišču v času uradnih ur sodišča.
Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju (npr. odškodnina, sprememba višine preživnine), mora predlagatelj v predlogu zapisati tudi višino zahtevanega zneska.
Ob vložitvi vloge morate plačati sodno takso.
Ste vedeli, da lahko sodišču kot udeleženec postopka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?
Alternativno reševanje sporov
Alternativa postopku je vedno sporazumna rešitev zadeve. To lahko dosežete tudi s pomočjo mediacije, ki vam jo v nepravdnih postopkih ponudi sodišče.
Mediacija je postopek, v katerem udeleženci prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora.
Če nameravate vložiti predlog na sodišče, lahko poskusite doseči sodno poravnavo pri sodišču. Predlog vložite na pristojno sodišče. V takem primeru bodo nasprotni udeleženci povabljeni na sodišče, ki jih bo seznanilo s predlogom za poravnavo. Stroške takega postopka plača predlagatelj sodne poravnave (ne glede na to, ali je poravnava sklenjena ali ne).
Zastopanje
Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojim predlogom). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.
Kdo me lahko zastopa?
Brezplačna pravna pomoč
Če udeležencu materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.
Več o brezplačni pravni pomoči
Kako poteka postopek
Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike in sklepe boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).
Tudi v nepravdnem postopku ima udeleženec možnost, da odgovori na trditve drugih udeležencev, da sodeluje pri izvajanju dokazov in da razpravlja o rezultatih celotnega postopka. V določenih postopkih lahko sodišče odloči, ne da bi dalo udeležencu možnost, da izrazi svoje mnenje, če tako določa zakon (npr. postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, kjer sodišče presodi, da zaradi okoliščin kot je npr. huda demenca zaslišanje ni smotrno, saj oseba ni sposobna sodelovati v postopku) ali če bi bile s tem ogrožene pravice oseb, katerih pravice je sodišče dolžno varovati (npr. v družinskih postopkih).
V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese (npr. zaradi duševne motnje ali drugih vzrokov), sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Praviloma morajo v večini nepravdnih postopkov udeleženci navesti dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku, v teh postopkih pa udeleženci lahko navajajo dejstva in dokaze vse do izdaje odločbe.
Nasveti za udeležence postopka
POSTOPEK
-
Predlagatelj postopka vloži predlog.
Določeni postopki se lahko začnejo tudi po uradni dolžnosti.
-
Predlog se dodeli v reševanje sodniku.
-
Sodišče preizkusi vlogo, če je primerna za obravnavo (je razumljiva, vsebuje vse podatke, je plačana taksa).
-
Sodišče predlog vroči nasprotnemu udeležencu in drugim udeležencem (npr. Centru za socialno delo) in praviloma postavi rok za odgovor.
-
Sodišče udeležencem lahko ponudi mediacijo. Če se udeleženci z mediacijo ne strinjajo ali pa je mediacija neuspešna, se nepravdni postopek nadaljuje.
V določenih primerih sodna poravnava ni dovoljena, in sicer:
- v postopkih, za katere to zakon posebej določa (primer: postopek za postavitev otroka pod skrbništvo),
- kadar udeleženci ne morejo razpolagati s svojimi pravicami (primer: postavitev odrasle osebe pod skrbništvo) ali
- kadar gre za takšno razmerje, da poravnava ni mogoča (primer: razglasitev pogrešanca za mrtvega, sodni depozit).
-
Sodišče razpiše narok.
Sodišče lahko najprej izvede pripravljalni narok, na katerem se z udeleženci pogovori o nadaljnjem poteku postopka.
-
Na narokih sodišče izvaja dokaze, ki so relevantni za odločitev sodišča (npr. zaslišuje priče, si ogleda kraj, izvedence, prebere listine, ipd.).
Sodišče lahko opravi narok, tudi če nanj ne pridejo udeleženci, ki so bili nanj vabljeni.
-
Sodišče izda sklep, s katerim odloči o predlogu, in ga pošlje udeležencem.
-
Udeleženci prejmejo odločitev sodišča praviloma po pošti.
-
Če se udeleženci ne strinjajo z odločitvijo, lahko v roku 30 dni vložijo pritožbo.
-
Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.
Udeleženci lahko vse do odločitve sodišča sklenejo sodno poravnavo.
SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA
Umik predloga
Predlagatelj lahko predlog umakne do odločitve sodišča.
Vsak udeleženec lahko v 15 dneh po tem, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.
V postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, lahko sodišče kljub umiku postopek nadaljuje.
Primer: Vid predlaga sodišču, da začne postopek za postavitev njegove žene Maje pod skrbništvo, saj ta zaradi napredujoče demence sklepa pogodbe v svojo škodo in zapravlja premoženje. Med postopkom si Vid premisli in sodišču predlaga, da postopek ustavi. Sodišče je med postopkom že pridobilo izvedeniško mnenje, iz katerega izhaja, da udeleženka sama ne zmore več skrbeti za svoje pravice in dolžnosti ter potrebuje pomoč skrbnika, na kar opozori tudi Center za socialno delo, ki sodeluje v postopku. Sodišče bo zato kljub Vidovemu umiku postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti.
Trajanje in stroški
Trajanje
Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja udeležencev v postopku.
Nekateri nepravdni postopki so hitri in so rešeni v nekaj mesecih (postopki postavitve osebe pod skrbništvo, kjer je čas reševanja povprečno 5 mesecev), nekateri pa lahko trajajo tudi leto ali več (npr. kompleksnejši postopki urejanja etažne lastnine in funkcionalnega zemljišča oziroma postopki, ki jih je potrebno prekiniti zaradi reševanja predhodnih vprašanj in se lahko nadaljujejo šele po pravnomočnem zaključku drugega postopka).
Stroški
Ob vložitvi predloga je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah in je praviloma odvisna od vrste postopka, v določenih primerih pa od vrednosti predmeta (premoženja, v zvezi s katerim se vodi postopek).
V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve!
Primer: Vid in Vida vložita predlog za določitev nujne poti med njunima zemljiščema, za katerega morata plačati 35 EUR sodne takse (tar. št. 9111).
V nepravdnem postopku velja, da se bremena stroškov enakomerno porazdelijo med udeležence postopka. Tako vsak udeleženec krije svoje stroške (npr. stroške sodne takse in zastopanja).
Udeleženec pa mora praviloma povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi (npr. ni prišel na narok).
Udeleženci se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo moral plačati udeleženec sam.
Za skupne stroške (npr. za izdelavo izvedenskega mnenja), odloči sodišče po lastni presoji, v kakšnem razmerju jih udeleženci krijejo.
Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev (npr. določitev nujne poti do nepremičnine predlagatelja), krijejo stroške ti udeleženci.
Ob predlaganju dokazov mora udeleženec založiti morebitne stroške oz. položiti predujem za izvedbo dokazov (npr. za izdelavo izvedenskega mnenja, za povračilo stroškov prič).
Sodno takso lahko plačate:
- z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
- na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).
Postopek s pritožbo
Če kot udeleženec postopka niste zadovoljni s sklepom (menite, da odločitev sodišča ni pravilna), lahko vložite pritožbo.
Kdor misli, da je sodna odločba posegla v nekatere njegove pravice (torej, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes), lahko vloži pritožbo zoper sklep, ki se nanj nanaša, tudi če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V takem primeru sodišče najprej presodi, ali je vlagatelj pritožbe res upravičen, da sodišče obravnava njegovo pritožbo.
Ko se v postopku odloča o koristi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese (npr. zaradi duševne motnje ali drugih vzrokov), lahko udeleženci do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze.
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.