Prekrški
O prekrških
Prekršek je vsako dejanje, ki ga zakon, uredba ali odlok samoupravne lokalne skupnosti (npr. občine) določa kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Prekrški so lahko določeni v vsakem predpisu, ki ureja posamezno področje (npr. promet, davčni postopek, varstvo živali), če zakonodajalec oceni, da je za zagotovitev spoštovanja posameznega predpisa to potrebno.
Posamezen predpis, ki določa prekrške, hkrati določi tudi organ, ki izvaja nadzorstvo nad izvrševanjem tega predpisa. Ta organ pa je tudi prekrškovni organ.
Primeri predpisov in prekrškovnih organov:
- prekrški v Zakonu o varnosti cestnega prometa - policija, mestno redarstvo
- prekrški v Zakonu o varstvu osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec
- prekrški v Zakonu o varstvu živali - policija, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- prekrški v Zakonu o preprečevanju dela na črno - policija, Tržni inšpektorat RS, FURS, Inšpektorat RS za delo
Ko prekrškovni organ ugotovi, da ste storili prekršek:
-
Če je pristojen za obravnavo tega prekrška:
Na 1. stopnji odloči o prekršku z odločbo ali (z uradnim zaznamkom) odloči, da ne bo izvedel postopka. Prekrškovni organ v določenih primerih izda plačilni nalog (npr. prehitra vožnja, nedostojno vedenje, neredno poročanje davčnemu organu), ki velja kot pisna odločba o prekršku.
-
Za prekrške, za katere ni pristojen odločati:
Vloži obdolžilni predlog na okrajno sodišče (npr. postopek zoper mladoletnike). Sodišče bo v rednem sodnem postopku odločalo o odgovornosti za prekršek in sankciji.
Zakon natančno določa, v katerih primerih je prekrškovni organ pristojen za odločanje o prekrških, kdaj pa za vložitev obdolžilnega predloga na pristojno sodišče.
Sodišča vodijo dve vrsti postopkov o prekrških:
- postopek z zahtevo za sodno varstvo (ZSV) - v tem postopku sodišče odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca zoper odločbe prekrškovnega organa na prvi stopnji,
- redni sodni postopek o prekršku (PR) – sodišče odloča v postopku o prekršku na podlagi obdolžilnega predloga pristojnega predlagatelja (prekrškovni organ, organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, in državno tožilstvo).
Za oba postopka so pristojna okrajna sodišča.
Sodišče nikoli ne začne postopka po uradni dolžnosti (sámo, brez predloga).
Sankcije, ki se izrečejo za prekršek, so določene s predpisi, s katerimi so določeni prekrški.
Za prekršek se izreče:
- glavna sankcija - globa: znesek, ki ga je treba plačati in je prihodek proračuna, ali opomin ter
- stranske sankcije, ki se izrečejo poleg glavne sankcije. V nekaterih primerih se izrečejo obvezno (npr. kazenske točke in odvzem predmetov). Stranske sankcije, ki so predpisane obvezno, izreka tudi prekrškovni organ. O izreku stranske sankcije, za katero zakonodajalec ni predpisal, da se izreče obvezno, vedno odloči sodišče (npr. odvzem predmetov, izgon tujca iz države, prepoved sodelovanja v postopkih javnega naročanja).
Prekrškovni organ lahko namesto uvedbe postopka in izreka sankcije kršitelju izreče tudi zgolj opozorilo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Ob tem kršitelja seznani, da je njegovo ravnanje prekršek.
Udeleženci
Storilec = oseba, ki je bila pravnomočno kaznovana za prekršek, kot tudi oseba, zoper katero je uveden postopek o prekršku.
Prekrškovni organ = z zakonom, uredbo ali aktom samoupravne lokalne skupnosti določen organ, ki izvaja nadzorstvo nad izvrševanjem predpisa. Prekrškovni organ odloča o prekrških ali nastopa kot predlagatelj rednega sodnega postopka zoper storilca prekrška.
Vloga sodišča
Sodišče neodvisno in nepristransko odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca zoper odločitev prekrškovnega organa oziroma odgovornosti storilca za prekršek na podlagi vloženega obdolžilnega predloga kot tudi o drugih zadevah, za katere tako določa zakon (npr. o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja).
| Postopek pred sodiščem: | ZSV | PR |
| Postopek se začne na predlog: | storilca | pristojnega predlagatelja |
| Sodišče odloči o: | zahtevi za sodno varstvo storilca zoper odločitev prekrškovnega organa | odgovornosti storilca za prekršek na podlagi vloženega obdolžilnega predloga |
Postopek z zahtevo za sodno varstvo - ZSV
Če se ne strinjate z odločbo o prekršku, ki jo izda prekrškovni organ, lahko pri organu, ki je izdal odločbo, vložite zahtevo za sodno varstvo.
Prekrškovni organ odloča o prekrških s plačilnim nalogom, kadar prekršek neposredno osebno zazna pooblaščena uradna oseba (npr. policist, redar) ali ga ugotovi s tehničnim sredstvom (radar, alkotest), lahko pa tudi, kadar ga zazna posredno.
Prekrškovni organ odloča o prekršku z odločbo o prekršku, kadar izvaja dokazni postopek, kadar zakon določa, da mora izdati odločbo ali kadar izreče stransko sankcijo odvzema predmetov (npr. posest droge za enkratno lastno uporabo – obvezen odvzem).
Po prejemu zahteve lahko prekrškovni organ spremeni svojo odločbo, če pa oceni, da je neutemeljena, jo skupaj s celotno dokumentacijo odstopi sodišču.
Primer
Vidu policist na kraju samem izreče globo zaradi prehitre vožnje v naselju. Vid meni, da je v času meritve vozil že izven naselja. Vid pri policiji vloži zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog. O zahtevi za sodno varstvo bo odločalo sodišče.
Večina zahtev za sodno varstvo se nanaša na promet, vedenje na javnem kraju (npr. pretep, žaljivo vedenje) in kršitve predpisov o davčni službi in davčnem postopku.
Kako sestaviti zahtevo
Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:
- sodišču, ki obravnava zadevo,
- strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših),
- sporni predmet (za kaj gre),
- ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.
Zahteva mora vsebovati še:
- navedbo plačilnega naloga oziroma odločbe (številko zadeve, datum, kateri prekrškovni organ ga je izdal),
- razloge za vložitev ZSV (zakaj se z odločbo ne strinjate) ter dokaze, s katerimi dokazujete svoje trditve.
Zahtevo morate lastnoročno podpisati.
Kot dokaz lahko predlagate tudi, da vas sodišče zasliši.
Kako sodišče odloča
Sodišče bo o ZSV odločalo na podlagi gradiva, ki ga bo sodišču posredoval prekrškovni organ, lahko pa bo tudi ponovilo ali dopolnilo dokazni postopek, ki je bil izveden pred prekrškovnim organom.
Sodišče lahko tudi povabi storilca in priče na obravnavo. Če se na vabilo ne odzovete, sodišče odloči brez vašega zaslišanja. Če želite aktivno sodelovati v postopku (prisostvovati zaslišanju prič in jim postavljati vprašanja), morate na poziv sodišča zahtevati, da vas o izvajanju dokaznega postopka obvesti.
Sodišče lahko v postopku z zahtevo za sodno varstvo sprejme različne odločitve, in sicer lahko:
- spremeni odločbo prekrškovnega organa (primer: spremeni višino izrečene globe, namesto globe izreče opomin),
- spremeni prvotno odločbo in ustavi postopek (primer: ugotovi, da niste odgovorni ali da dejanje ni prekršek),
- zavrne zahtevo za sodno varstvo in vam naloži stroške postopka (z zahtevo niste uspeli, odločba prekrškovnega organa postane pravnomočna),
- odpravi odločitev in jo vrne prekrškovnemu organu (ugotovi, da prekrškovni organ ni bil pristojen – v nadaljevanju bo odločal pristojen organ),
- zavrže zahtevo za sodno varstvo (zahteva je prepozna ali nedovoljena).
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne sme odločiti v škodo vlagatelja zahteve (ne sme vam npr. izreči višje globe, kot jo je izrekel prekrškovni organ).
Po končanem postopku sodišče vrne celoten spis prekrškovnemu organu, ki vam bo odločbo sodišča vročil ter jo tudi izvršil.
Zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo praviloma ni pritožbe. Zakon določa nekaj izjem, v katerih je zoper sodbo sodišča, izdano v zahtevi za sodno varstvo, dovoljena pritožba vlagatelja zahteve, in določa, kdaj je dovoljena pritožba prekrškovnega organa. O pritožbi zoper odločitev sodišča v zahtevi za sodno varstvo, če je ta dovoljena, odloča višje sodišče.
Pravni pouk in navedba pravic v zvezi s plačilom globe se nahajata na koncu odločbe sodišča, ki vam jo bo posredoval prekrškovni organ.
Redni sodni postopek o prekršku - PR
Kadar prekrškovni organ ni pristojen za izdajo odločbe o prekršku, le zbere dokaze in odloči, ali bo vložil obdolžilni predlog na sodišče. V teh primerih o odgovornosti za prekršek odloča sodišče.
Prekrškovni organ lahko, glede na vrsto prekrška, sodišču predlaga tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja ali začasni odvzem predmetov (npr. vozila) ter tudi druge stranske sankcije.
Primer
Vid je vozil pod vplivom alkohola (več kot 0,52 mg/l izdihanega zraka). Policija začasno zaseže vozniško dovoljenje in mu prepove nadaljnjo vožnjo ter vloži obdolžilni predlog s predlogom za začasni zaseg vozniškega dovoljenja na sodišče. Sodišče izvede postopek o prekršku, v katerem bo ugotovilo, ali je Vid odgovoren za prekršek, ter mu v tem primeru izreklo globo in kazenske točke.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ni pomembno, ali vam je bilo vozniško dovoljenje fizično odvzeto na kraju samem ali ne. Pomembno je, da vam je policija na kraju samem prepovedala nadaljnjo vožnjo – od tega trenutka dalje ne smete več voziti vozil v cestnem prometu!
Kadar s prekrškom niste bili neposredno osebno seznanjeni (npr. stacionarni radar), pa vam vozniško dovoljenje lahko začasno odvzame šele sodišče. Z dnem izdaje sklepa ste začasno izločeni iz prometa.
Po odločitvi sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja se ukrep vpiše v evidenco voznikov motornih vozil. Zoper sklep lahko ugovarjate, vendar ugovor ne zadrži izvršitve – to pomeni, da boste do odločitve o ugovoru še vedno izločeni iz prometa.
Začasni odvzem lahko traja do dokončne odločitve o prekršku. Lahko pa sodišču predlagate, da vam vozniško dovoljenje začasno vrne.
Predlogu za začasno vrnitev začasno zaseženega vozniškega dovoljenja morate obvezno predložiti zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki izkazuje, da ste zdravstveno sposobni za udeležbo v cestnem prometu. S tem so izpolnjeni formalni pogoji za to, da sodišče odloči, ali vam sme brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu omogočiti udeležbo v cestnem prometu pred dokončno odločitvijo o prekršku.
Začasni odvzem predmetov (npr. vozila)
Prekrškovni organ ob ugotovitvi hujšega prekrška (npr. vožnja v času začasnega odvzema vozniškega dovoljenja) takoj na kraju samem odredi začasni odvzem vozila, nato pa vloži obdolžilni predlog, s katerim sodišču predlaga tudi izrek stranske sankcije odvzema predmetov (npr. odvzem vozila). Sodišče lahko z odredbo začasno odvzame predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek ali so nastali s prekrškom (ali pa jih vrne). Primer: če ste naredili prekršek z avtomobilom, se lahko ta odvzame.
Predmet je praviloma začasno zasežen do konca postopka – to je do odločitve sodišča o prekršku. To pomeni, da se po koncu postopka lahko vrne ali pa trajno vzame in proda ali uniči.
Zoper odredbo lahko vložite ugovor, na podlagi katerega lahko sodišče začasno zasežen predmet vrne. Sodišče lahko vrne začasno zasežen predmet tudi brez ugovora, če oceni, da ni razlogov za zaseg.
Kako poteka postopek
Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).
Nasveti za udeležence postopka
Postopek se začne
-
Pristojni predlagatelj sodišču predlaga uvedbo prekrškovnega postopka.
-
Zadeva se dodeli sodniku, ki pregleda predlog in odloči, ali bo izdal odločbo v skrajšanem postopku (brez vašega zaslišanja) ali pa bo izvedel redni sodni postopek. Sodišča v okoli 80 % zadev izdajo sodbo v skrajšanem postopku, kjer je izdana v roku do 3 mesecev.
Redni sodni postopek
-
V rednem sodnem postopku vas sodišče lahko pozove, da podate pisni zagovor. Lahko zahtevate tudi, da vas sodišče neposredno zasliši.
-
Če sodišče odloči samo ali na vašo zahtevo, da vas bo vabilo na zaslišanje, boste po pošti prejeli vabilo na obravnavo ali zaslišanje.
-
Če se na vabilo ne odzovete, lahko sodišče odloči brez vašega zaslišanja. Kadar sodišče oceni, da je vaše zaslišanje nujno za pravilno odločitev, lahko odredi policiji, da vas prisilno privede. Kako bo sodišče ravnalo, boste seznanjeni hkrati z vabilom.
-
Na naroku vas sodišče zasliši ter izvede druge dokaze (prebere listine, pogleda fotografije, pogleda izvedensko mnenje, zasliši priče). Pri izvajanju dokazov ste lahko prisotni, vendar vas bo sodišče povabilo le, če boste tako zahtevo podali.
-
Če prekršek v celoti in popolnoma priznate, sodišče ne bo izvajalo nadaljnjega dokaznega postopka.
-
Po končanem dokaznem postopku sodišče razglasi sodbo, če ste navzoči, sicer pa vam pošlje pisni izrek sodbe. Sodišče s sodbo odloči o odgovornosti za prekršek ter izreče sankcije.
-
Zoper sodbo imate pravico do pritožbe, ki jo morate napovedati v roku 8 dni. V primeru, ko ste napovedali pritožbo, bo sodišče izdalo sodbo z obrazložitvijo in vam jo vročilo. Po vročitvi sodbe z obrazložitvijo začne teči 8-dnevni rok za vložitev pritožbe. Pritožba zadrži izvršitev sodbe (npr. globe ni potrebno plačati, dokler ni odločeno o pritožbi).
Sodba postane pravnomočna
Plačilo polovice izrečene globe
Za določene prekrške, za katere je sicer pristojen prekrškovni organ in jih na predlog prekrškovnega organa obravnava sodišče, lahko plačate le polovico izrečene globe, če jo plačate v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe. V primeru plačila polovice globe pritožba ni dovoljena. Za katere prekrške imate pravico plačati polovico globe, je navedeno v pravnem pouku.
Skrajšani postopek
Sodišče lahko v rednem sodnem postopku izda sodbo brez zaslišanja storilca. Zoper njo storilec lahko vloži ugovor. Sodišče odloči o ugovoru s sodbo, s katero ugovor zavrne ali ugovoru ugodi in razveljavi sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ter izda novo sodbo.
Mladoletne osebe in posebni primeri
Sodišča odločajo v postopku o prekršku tudi proti mladoletnim osebam, torej proti osebam, ki so ob storitvi prekrška dopolnile 14 let in niso starejše kot 18 let. Postopek proti mladoletnim storilcem je nekoliko prilagojen.
Mladoletnikom se v postopku o prekršku izjemoma izreče globa, saj se jim praviloma izreče en ali več vzgojnih ukrepov (ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo). Lahko pa se jim izrečejo tudi stranske sankcije.
Zoper sklep oziroma sodbo, s katero je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep ali globa, se lahko pritoži storilec (mladoletnik), lahko pa tudi zagovornik ali starši (v mladoletnikovo korist, celo proti njegovi volji).
Zastopanje
Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.
Kdo me lahko zastopa?
Informacije o postopku
Storilec ima pravico pogledati v spisovno dokumentacijo (tako pred prekrškovnim organom kot tudi pred sodiščem).
Sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev ali podatkov v zvezi s postopkom. Po telefonu ali z uporabo elektronskih komunikacij lahko udeležencem v postopku sodišče posreduje tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka (npr. kdaj je razpisan narok).
Kako pridobim informacije o postopku in stanju zadeve?
Zaključek postopka in sankcije
Storilec ob koncu postopka hkrati s sodbo prejme tudi náloge za plačilo globe, sodne takse in morebitnih drugih stroškov postopka. Rok za prostovoljno plačilo je določen s sodbo in teče od dneva pravnomočnosti.
Če zamudite rok za plačilo globe, sledi prisilna izterjava.
Sodišče praviloma v roku 8 dni po poteku roka za plačilo vloži predlog na FURS (Finančna uprava Republike Slovenije), ki prisilno izterja globo, sodno takso, stroške postopka in stroške prisilne izterjave.
Delo v splošno korist
Kadar zaradi svojega premoženjskega stanja ne morete plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 evrov, lahko predlagate, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. To lahko predlagate tudi, če bi bili upravičeni do brezplačne pravne pomoči.
Predlog za nadomestitev globe in stroškov postopka lahko vložite najpozneje do poteka roka za plačilo, v postopku določitve nadomestnega zapora pa lahko predlagate le nadomestitev globe, ne pa tudi stroškov postopka.
O nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist odloča okrajno sodišče. Če vam ugodi, s sklepom določi število ur, ki jih morate opraviti, in rok za opravo.
Obročno plačilo globe in stroškov postopka
Če pride do prisilne izterjave, FURS lahko zaprosite za obročno plačilo globe in stroškov postopka v postopku prisilne izterjave. Prošnjo za obročno plačilo vložite direktno na FURS.
Nadomestni zapor
Z nadomestnim zaporom se lahko nadomesti plačilo glob, kadar zanje dolgujete vsaj 1.000 eurov. Ko prestanete nadomestni zapor, globe ni več potrebno plačati.
Postopek se začne, ko FURS pošlje obvestilo sodišču, da globe ni uspel izterjati.
Nadomestni zapor odredi okrajno sodišče, na območju katerega imate stalno oziroma začasno prebivališče.
Nadomestni zapor lahko traja največ 90 dni.
V primeru lažjega prekrška, za katerega vam je izrečena globa najmanj v višini 300 evrov, je nadomestni zapor možen le, če znesek posamične ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih s posamezno odločbo, doseže ali preseže 1.000 evrov.
Sodišče vas bo pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora. V postopku lahko pojasnite okoliščine, ki so vas do te situacije privedle, ali navedete dejstva in dokaze, ki bi vplivali na odreditev nadomestnega zapora (npr. izkažete, da ste globo plačali, izkažete slabo zdravstveno stanje, zaradi katerega ne morete v zapor), ali kot alternativo predlagate delo v splošno korist.
V nasprotnem primeru sodišče določi nadomestni zapor. Na prestajanje zapora vas po pravnomočnosti sklepa pozove sodišče.
Na sklep o nadomestnem zaporu se lahko pritožite. Pritožbo vložite na sodišču, ki je odločilo o zaporu, o njej pa bo odločalo višje sodišče.
Trajanje in stroški
Trajanje
Postopek z zahtevo za sodno varstvo je v letu 2023 povprečno trajal 13 mesecev.
Sodni postopek o prekršku povprečno traja:
• Po skrajšanem postopku nekaj dni.
• 3 mesece, če je bil izvajan dokazni postopek.
Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.
Sodišča so rešila okrog 11.200 zadev rednih postopkov o prekršku, 7.600 zadev z zahtevo za sodno varstvo in skoraj 6.132 zadev zaradi prenehanja vozniških dovoljenj (2023).
Večina zahtev za sodno varstvo se nanaša na promet, vedenje na javnem kraju (npr. pretep, žaljivo vedenje) in kršitve predpisov o davčni službi in davčnem postopku.
Sodni stroški
V prekrškovnem postopku je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah, in druge stroške (npr. stroški izvedenca ali stroški, ki so jih priglasile priče, skladiščenje vozila, stroški izvedenca, stroški, ki so jih priglasile priče).
Stroške vnaprej krije sodišče, storilec pa jih mora plačati, če je ugotovljena njegova odgovornost za prekršek.
Sodišče lahko storilca s sodbo o prekršku oprosti plačila stroškov postopka, če jih ni sposoben plačati. Oprostitev je možna tudi kasneje, če se do poteka roka za plačilo tako spremenijo okoliščine, da stroškov postopka storilec ni sposoben plačati, in v tem roku vloži predlog za oprostitev plačila stroškov. Oprostitev plačila izrečene globe ali stroškov, ki so nastali po krivdi storilca, ni mogoča.
Stroški postopka zajemajo sodno takso in druge stroške v zvezi s postopkom (npr. stroški zastopanja po odvetniku, stroški izdelave izvedenskega mnenja, cenitve, stroški prič itd.).
Sodišče sodno takso odmeri na podlagi Zakona o sodnih taksah.
Sodno takso lahko plačate:
z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).
Zloženka o prekrških
Hvala za vaše mnenje! Z vašo pomočjo se trudimo biti boljši.
Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.