Mediacija

Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. V mediaciji stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora.

Udeleženci

Mediator je strokovnjak, ki v postopku mediacije skrbi za mirno, nepristransko in zakonito rešitev spora. Vsi mediatorji so usposobljeni za izvajanje mediacije, kot to določa Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Ministrstvo za pravosodje vodi Centralno evidenco mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč. Mediatorji pri sodiščih so sodniki, odvetniki, psihologi, socialni delavci.

Nikoli ni sodnik ali odvetnik mediator v zadevi, ki jo vodi kot sodnik ali odvetnik. Mediiranje v neki zadevi je razlog za izločitev pri sojenju ali zastopanju, če bi zadeva prišla pred sodnika ali odvetnika.

Stranke imajo v mediacijskem postopku glavno besedo in se ga udeležijo osebno, lahko pa pridejo tudi z odvetnikom.

Stranke in mediator

Zakaj mediacija

Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. Sodni postopki obravnavajo samo pravni vidik sporov, pri tem ne smejo upoštevati ozadja spora, ki izhaja iz osebnega ali poslovnega odnosa med strankama.

V letu 2023 je bilo uspešno zaključenih 43% mediacij.

V mediaciji lahko stranke rešijo konkreten pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnost zaostrovanja sporov v prihodnje.

Pred mediacijskim srečanjem stranka premisli, kaj je zanjo najbolj pomembno, četudi ni v neposredni povezavi z odprtim sodnim postopkom.

Prednosti mediacije


neformalno

Postopek je neformalen

To pomeni, da poleg pravnega spora stranki lahko razrešita tudi čustveni in osebni vidik spora ter da mediator ni vezan na stroga postopkovna pravila. Veljajo pa temeljna načela mediacije, kot so prostovoljnost, zaupnost, zakonitost in tako dalje.

prostovoljno

Udeležba je prostovoljna

Za mediacijo se stranki odločita prostovoljno, z željo, da bi se spor čim hitreje in celovito rešil.

zaupno

Postopek in podatki so zaupni

Mediator skrbi, da je postopek tajen in vse podane informacije zaupne, zato pred začetkom prvega srečanja stranke, njihovi pooblaščenci, mediator ali morebitni tretji, ki so prisotni, podpišejo izjavo o zaupnosti. To pomeni, da vsebine ne razkrivajo ali posredujejo osebam izven postopka.

hitro in poceni

Postopek je hitrejši in cenejši

V mediaciji se ne izvajajo dokazi in mediator ne sodi, zato je postopek hitrejši in cenejši.

zakonito

Dogovor je zakonit

Stranke so tiste, ki določijo vsebino medsebojnega sporazuma, vendar za njegovo zakonitost skrbi mediator. Dogovor se ob sodelovanju sodnika, ki je zadolžen za pregled njegove zakonitosti, praviloma sklene v obliki sodne poravnave. Ta zavezuje tako močno kot pravnomočna sodba. To pomeni, da zoper njo ni mogoča pritožba in da v primeru, da je katera od strank ne bi prostovoljno izpolnila, lahko druga zahteva prisilno izpolnitev v izvršbi.

Stroški mediacije

Vsaka stranka praviloma krije svoje stroške postopka, lahko pa se dogovorita tudi drugače.

Mediacija je v celoti brezplačna v družinskih sporih, v civilnih sporih je brezplačna prve tri ure trajanja, v gospodarskih sporih pa je v celoti plačljiva.

Postopek mediacije

Začetek

Mediacijo strankam ob začetku sodnega postopka ponudi sodišče, lahko pa jo predlagajo tudi same. Ni nujno, da to storijo že ob začetku sodnega postopka, lahko tudi kasneje, ko sodni postopek že teče, vse do njegove pravnomočnosti, torej tudi potem, ko je izdana sodba ali sklep sodišča prve stopnje in vložena pritožba. Stranke podajo soglasje za mediacijo pisno, na posebnem obrazcu sodišča, ali na zapisnik pred sodnikom.

Ko vsi udeleženi soglašajo z mediacijo, sodišče določi mediatorja, ki stranke v roku 30 dni povabi na prvo srečanje.

Mediacija se lahko zaključi že na prvem srečanju, lahko pa je, upoštevaje zapletenost primera, potrebnih več srečanj, za katera se vsi udeleženi in mediator dogovorijo sporazumno.

Faze mediacije


  1. Mediator opravi uvodni nagovor.

  2. Stranke podajo uvodne izjave.

  3. Stranke in mediator razpravljajo o vseh vidikih spora.

  4. Po potrebi mediator opravi ločena sestanka s strankama.

  5. Stranke in njihovi pooblaščenci, če jih imajo, iščejo rešitev, ki bi ustrezala vsem, pri tem jim mediator s svojimi znanji o pogajanjih pomaga.

  6. Mediator in pooblaščenci strank sestavijo osnutek poravnave.

  7. Sklene se sodna poravnava, ki jo pregleda in s svojim podpisom potrdi sodnik.

Zaključek

Ko stranke dosežejo dogovor o sporazumni rešitvi spora, mediator ob sodelovanju njihovih pooblaščencev sestavi osnutek poravnave, ki ga pregleda sodnik. Sodnik glasno prebere sodno poravnavo in vpraša stranke, ali je to njihova prava volja. Če to potrdijo, zapisnik o sklenitvi sodne poravnave podpišejo stranke in na koncu še sodnik. Stranke dobijo pisni izvod poravnave, vsi si sežejo v roke in si zaželijo vse dobro.

Trajanje

Mediacija praviloma traja okrog 3 mesece. V zapletenih primerih tudi dalj, vendar morajo stranke za to po predlogu mediatorja podati pisno soglasje.

Število srečanj ni omejeno.

 

Mediacija: kdaj da ali ne


Mediacija ni vedno primerna rešitev.

Mediacija je primeren postopek za reševanje spora, ko sta stranki pripravljeni na pogovor in sprejemanje kompromisa.

Mediacije ne priporočamo, ko:

  • stranki potrebujeta sodno odločitev (sodbo ali sklep), ker gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja,
  • gre za sum kaznivega dejanja (npr. nasilje v družini),
  • stranki nista pripravljeni popuščati (npr. stranki sta v tako slabih odnosih, da ne moreta biti istočasno v skupnem prostoru).

Mediacija tudi po sodbi sodišča

V nekaterih primerih je mediacija smiselna tudi, ko že obstaja odločba sodišča prve stopnje:

  • šele z rešitvijo nekega pravno pomembnega dejstva se stranke lahko začnejo pogajati (npr. ali spada neka nepremičnina v skupno premoženje ali ne),
  • obe stranki sta nezadovoljni z rezultatom pravde (npr. sodišče določi plačilo odškodnine, ki je po mnenju ene stranke prenizka, po mnenju druge pa previsoka),
  • stranke želijo vključiti tudi druge odprte medsebojne spore, ki niso bili predmet sojenja na prvi stopnji (npr. sodišče prve stopnje je po tožbi strank rešilo vprašanje motenja posesti, stranke pa bi rade rešile tudi vprašanje lastninske pravice na nepremičnini),
  • stranke želijo narediti konec negotovosti zaradi spora ali položaja ene stranke (pritožba na odločbo sodišča prve stopnje pomeni, da zadeva še ni končana in se v primeru uspešne pritožbe lahko negotovost podaljša, na primer zaradi dodatnega izvajanja dokazov - zaslišanja prič ali postavitve izvedenca in podobno),
  • v vmesnem času so se spremenile okoliščine glede dejstev ali odnosov (stranki sta se dogovorili o nekih drugih odprtih vprašanjih in povezujeta njihovo rešitev s sodno odprto zadevo).

Zloženki o mediaciji


Zloženki je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Ali vam je bila vsebina v pomoč?

Da Ne

Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.