Pravna sredstva

V primeru, da se stranka ne strinja z odločitvijo sodišča, lahko vloži pravno sredstvo. Redni pravni sredstvi sta pritožba in ugovor, najpogostejši izredni pravni sredstvi pa sta revizija in zahteva za varstvo zakonitosti.

O pravnih sredstvih

V primeru, da se stranka ne strinja z odločitvijo sodišča, lahko vloži pravno sredstvo. Ta pravica je tako pomembna, da jo zagotavlja že Ustava Republike Slovenije (25. člen - pravica do pravnega sredstva).

Zoper odločitve sodišč na prvi stopnji lahko stranke praviloma vlagajo redna pravna sredstva - pritožbo oziroma ugovor.

Pravnomočnost pomeni, da sodne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Pravnomočnost nastopi:

  • če se stranke ne pritožijo: ko se izteče rok, v katerem je možno vložiti pritožbo,
  • če se stranke pritožijo: ko višje sodišče odloči o pritožbi.

Tudi nekatere pravnomočne odločbe se lahko ob določenih pogojih izpodbija, in sicer z izrednimi pravnimi sredstvi.

Sodne odločbe, ki jih je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, na koncu vedno vsebujejo pravni pouk, v katerem se stranke seznani, ali je možno vložiti pravno sredstvo in kako to storiti (kam se ga vloži, kakšen je rok za vložitev, itd).

Pomembno je, da stranka ob prejemu odločbe takoj preveri, kakšen je rok za pritožbo oziroma ugovor. Če bo rok zamudila, sodišče njene pritožbe ali ugovora ne bo vsebinsko obravnavalo.

Primer pravnega pouka v sodbi

Primer pravnega pouka v sodbi

Odločbe, ki jih je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pravnega pouka ne vsebujejo.

Pritožba zoper sodbo

Kaj mora pritožba vsebovati?

V pritožbi mora stranka navesti:

  • sodbo, zoper katero se pritožuje (navedbo opravilne številke, navedbo sodišča, ki jo je izdalo),
  • ali sodbo izpodbija v celoti ali samo v določenem delu,
  • razloge, zaradi katerih se pritožuje.

Pritožbo mora stranka, ki se pritožuje (pritožnik), lastnoročno podpisati.

V kazenskih postopkih mora stranka pritožbo tudi obrazložiti in predlagati, ali naj se sodba v celoti ali deloma razveljavi ali spremeni.

Stranke lahko v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti ali predložiti do prvega naroka.

Razlogi za pritožbo

Pritožnik mora praviloma navesti razlog(e) za pritožbo. Pri tem lahko trdi, da je sodišče:

  • bistveno kršilo postopek,
    PRIMER:
    Sodišče stranki ni vročilo vabilo na narok, s čimer ji je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku.

    Na določene pomanjkljivosti pazi pritožbeno sodišče samo, tudi če stranka nanje ne opozori.

  • napačno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje,
    PRIMER:
    Sodišče ni zaslišalo predlagane priče, pregledalo listine ali izvedlo drugega dokaza, ki bi bil ključen za razjasnitev okoliščin spornega dogodka.
  • napačno uporabilo zakon ali drug predpis.
    PRIMER:
    Sodišče je pri odločanju uporabilo napačen člen zakona ali zakon, ki ne velja.

V kazenskih postopkih je možno vložiti pritožbo tudi zaradi nestrinjanja z odločitvijo o kazenskih sankcijah.

Pritožbo je praviloma treba vložiti v 30 dneh od vročitve sodbe, in sicer pri sodišču, ki jo je izdalo.

Če gre za postopek v sporu majhne vrednosti (tožbeni zahtevek ne presega zneska 2.000 EUR), je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep, s katerim se postopek zaključi, le 8 dni od vročitve odločbe.

V nekaterih civilnih postopkih sodišče lahko izda odločbo brez obrazložitve. Če se želi stranka zoper takšno odločbo pritožiti, mora pritožbo najprej napovedati. Nato sodišče izdela in strankam pošlje sodbo z obrazložitvijo. Ko stranke prejmejo sodbo z obrazložitvijo, začne teči rok za pritožbo.

V kazenskih postopkih pa je, ne glede na to, ali sodba vsebuje obrazložitev, napoved pritožbe vselej obvezna, razen za obdolženca, ki mu je bila izrečena zaporna kazen.

Stranke morajo napovedati pritožbo v 8 dneh od razglasitve oziroma prejema sodbe, sicer se šteje, da so se pritožbi odpovedale. Stranke se lahko v tem roku tudi same odpovedo pritožbi.

Pritožba bo nato poslana nasprotni stranki, ki lahko nanjo odgovori.
O pritožbi bo praviloma odločalo višje sodišče.

Pred odločanjem lahko v civilnih postopkih višje sodišče strankam ponudi mediacijo.

Višje sodišče odloča na seji ali pa razpiše obravnavo, na katero povabi stranke ter ostale udeležence (priče, izvedence, ipd).

Potek postopka s pritožbo

ZAČETEK POSTOPKA
  • Stranka prejme sodbo.

  • V roku 30 dni vloži pritožbo pri prvostopenjskem sodišču, ki je izdalo sodbo.

  • Sodišče preveri, če je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena ter jo pošlje v odgovor nasprotni stranki.

  • Nasprotna stranka lahko v roku 30 dni odgovori na pritožbo; v kazenskih postopkih pa je ta rok 15 dni.

  • Sodišče pošlje pritožbo, morebiten odgovor na pritožbo in vso spisovno dokumentacijo na višje sodišče.

  • Višje sodišče odloči o pritožbi in vrne svojo odločbo skupaj s spisom nazaj na prvostopenjsko sodišče, ki jo nato vroči strankam.

SODBA POSTANE PRAVNOMOČNA

    Sodba postane pravnomočna, ko prvostopenjsko sodišče prejme spis s sodbo višjega sodišča oziroma ob razglasitvi, če višje sodišče samo razglasi sodbo.

    V kazenskem postopku je v določenih primerih dovoljena tudi pritožba zoper odločbo višjega sodišča. O njej določa Vrhovno sodišče.

    Pritožbo je možno vložiti tudi zoper nekatere sklepe, ki jih izda sodišče tekom postopka. Tudi v teh primerih je stranka o možnosti pritožbe seznanjena s pravnim poukom.

    Pritožbo zoper sklep lahko stranke vložijo v 15 dneh od vročitve sklepa. Če pritožba ni možna, se lahko vsebina sklepa izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo.

    Ob vložitvi pritožbe je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah, razen v kazenskih postopkih, kjer se ta plača naknadno in je odvisna od uspeha s pritožbo.

    Ugovor

    V nekaterih postopkih je prvo pravno sredstvo stranke ugovor. Običajno se ga vloži zoper sklep, s katerim je bilo predlogu stranke ugodeno, ne da bi bila pred tem s predlogom seznanjena nasprotna stranka (npr. sklep o izvršbi, sklep o začasni odredbi …).

    Stranki je s tem dana možnost, da se izjavi o predlogu oziroma predstavi svojo plat zgodbe.

    Takšnih sklepov praviloma na izdajo sodniki, temveč sodniški pomočniki oziroma strokovni sodelavci. O ugovorih zoper te sklepe vedno odloča sodnik na istem sodišču.

    Rok za vložitev je praviloma 8 dni od vročitve sklepa.

    Ugovor mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem navedeni razlogi, zakaj sklep ni utemeljen in priloženi vsi dokazi.

    O ugovoru odloča sodišče, ki je sklep izdalo.

    Ko sodišče odloči o ugovoru, stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo sodišča, vloži pritožbo po običajnem pritožbenem postopku. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.

    Ob vložitvi ugovora je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah.

    V posameznih postopkih lahko ugovarjamo zoper različne sklepe, na primer zoper:

    • izvršilni postopek: sklep o izvršbi,
    • zemljiškoknjižni postopek: sklep o vpisu določene pravice v zemljiško knjigo,
    • stečajni postopki: sklep o začetku stečajnega postopka,
    • sodni register: predlog za vpis (v določenih primerih),
    • družinski postopki: sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok,
    • kazenski postopek: kaznovalni nalog.

    Izredna pravna sredstva

    Izredna pravna sredstva, ki jih lahko vložijo stranke zoper pravnomočne odločbe, so v kazenskih postopkih zahteva za varstvo zakonitosti in obnova postopka, v civilnih pa poleg teh še revizija in tožba na razveljavitev sodne poravnave.

    Stranka jih lahko vloži le s sodelovanjem odvetnika. Če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, pa jih lahko vloži tudi sama.

    O izrednih pravnih sredstvih praviloma odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v določenih primerih pa prvostopenjska sodišča.

    V izjemnih primerih, če stranka meni, da so ji bile v sodnem postopku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in je izčrpala vsa redna in izredna pravna sredstva, pa lahko vloži še ustavno pritožbo na Ustavno sodišče in nato še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

    Ali vam je bila vsebina v pomoč?

    Da Ne

    Vašega mnenja ni bilo mogoče shraniti. Poizkusite kasneje.

    V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

    Objavljene vsebine ne predstavljajo pravnega nasveta ali stališča sodstva in nimajo pravnih posledic, temveč so le usmerjevalne in informativne narave. Odgovornost za napake v podanih informacijah na tem spletnem mestu/v brošuri/v animaciji je izključena.